Pretekle raziskave so že ugotovile, da zehanje hladi možgane. "Zehanje nima nič skupnega z utrujenostjo ali dolgočasenjem živali," je pojasnila Margarita Hartlieb, biologinja z Univerze Dunaj, članica skupine znanstvenikov iz Avstrije, Švice, Češke, Nizozemske in Združenih držav Amerike, ki je zbrala podatke o zehanju 1300 različnih vrst sesalcev in ptic. "Želeli smo ugotoviti, ali živali z večjimi možgani in z večjo možgansko dejavnostjo zehajo dlje," je povedala Margarita Hartlieb in poudarila, da naj bi imeli živalski vrtovi z veliko raznolikostjo živalskih vrst pri tej in podobnih raziskavah pomembno vlogo, saj bi jih bilo v naravi skoraj nemogoče izvesti.

Mednarodna skupina znanstvenikov, ki je med drugim spremljala tudi zehanje živali v dunajskem živalskem vrtu Schönbrunn, je dokazala, da vretenčarji z večjimi možgani in več nevroni zehajo dlje. Odrasel človek tako v povprečju zazeha 15-krat na dan po 7,33 sekunde. Zehanje orjaškega pande traja 4,28 sekunde, prerijski pes zeha le 1,93 sekunde, novozelandska vrsta papige kea pa 2,13 sekunde.

Ptice za ohladitev potrebujejo manj časa

Sesalci s podobno možgansko in telesno maso zehajo bistveno dlje kot ptice, znanstveniki pa si to razlagajo z višjo telesno temperaturo pri pticah v primerjavi s sesalci – temperaturna razlika pri pticah je glede na okoliški zrak manjša, zato že s kratkotrajnim zehanjem dosežejo potreben hladilni učinek možganov.

Izjema med sesalci so sicer gole krtje podgane z zelo majhnimi možgani, ki pa vseeno zehajo podobno dolgo kot jaguar. Eden izmed razlogov za to naj bi bilo ​​to, da je ta glodavec hladnokrvna žival.