Skoraj 90-minutni dokumentarni film Divja Slovenija pripoveduje zgodbe o življenju manj pogosto izpostavljenih vrst sesalcev, ptic, dvoživk, žuželk in rastlin, ki živijo v slovenskih gozdovih, morju, rekah, mestih, pa tudi na cerkvenih zvonikih. "Sam film zaobjame naš pester ekosistem, poudarek je predvsem na pticah in sesalcih," je povedal Matej Vranič, avtor filma Divja Slovenija, in dodal, da so v njem zaobjeli od alpskega in panonskega sveta pa do kraškega sveta in morje ter odmaknjene gozdove dinaridov.
Poleg običajnih živalskih vlog, kot so dvorjenje, parjenje, boji in skrb za mladiče, odstira tudi redko videne prizore interakcij med divjimi živalmi, ki se lahko znajdejo tudi v neposredni bližini človeka. "Najbolj so mi zanimive živali, ki živijo v urbanem okolju, in zgodba, ki je vezana na to, me je najbolj fascinirala," je še priznal Vranič in poudaril, da ljudje ne vedo, kako pestro živalstvo je lahko v strnjenih naseljih in mestih.
Nepredvidljivo delo je bilo treba opravljati z mirno roko
Izkušen fotograf, snemalec in režiser je z ekipo 15 ustvarjalcev v 127 snemalnih dneh pripravil edinstven naravoslovni projekt, ki je nastal tudi v koprodukciji RTV Slovenija. Premierno so ga že predvajali v Volčjem Potoku, že pa prihaja na velika platna. Svoje nepredvidljivo delo so v maskirnih oblačilih začenjali že v zgodnjih jutranjih urah, pa naj je to bilo v visokogorju, globokem snegu ali pa na morskem dnu in v jami.
"Potrpežljivosti nam ne zmanjka," je zagotovil Miran Krapež, eden izmed snemalcev dokumentarnega filma, in pripomnil, da je razlika med fotografijo in snemanjem zelo velika. Samo snemanje namreč zahteva več priprav in drugačno opremo, priznani fotolovec pa si je za potrebe snemanja filma iz svojih prihrankov tudi kupil dodatno opremo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje