Razvejana merilna mreža, ki beleži kakovost zraka v Sloveniji, je zdaj posodobljena in še učinkovitejša. Za to se lahko zahvalimo projektu Sinica, ki brez močne podpore evropskih sredstev ne bi mogel zaživeti.

Agencijo Republike Slovenije za okolje v prvi vrsti povezujemo z napovedovanjem vremena, vendar njihove dejavnosti presegajo to poslanstvo. Agencijo sestavlja več uradov, ki se delijo v posamezne sektorje. Poleg spremljanja podatkov o vremenu beležijo hidrološke pojave, zbirajo podatke o kakovosti zraka, površinskih in podzemnih vodah, spremljajo tudi potresno dejavnost. "Pokrivamo vse vidike okolja, tudi v povezavi z vremenom," poenostavi Janja Turšič iz Urada za stanje okolja, sicer članica projektnega sveta projekta Sinica.

Projekt z imenom ptice pevke, ki jo dobro poznamo v naših krajih, je bil nujno potreben. Z njim je agencija prenovila svojo mrežo za spremljanje kakovosti zraka. "Za nas to pomeni res lažje delo. Oprema je bila iztrošena. Potrebno je bilo dosti truda sodelavcev, da smo prišli do zadostnega izplena podatkov o zraku." Postavili so nove zabojnike in namestili nove merilnike na 22 merilnih mest, ob tem pa večje širitve mreže ni. Že prej so v realnem času spremljali ravni delcev PM10, zdaj lahko to počnejo tudi za PM2,5. Gre za mikroskopske trdne delce, ki onesnažujejo zrak in škodijo našemu zdravju.

Pristopili so k izdelavi zelo podrobnih emisijskih evidenc, ki so pomembne z vidika uvajanja ukrepov. Ne nazadnje lahko iz teh vhodnih podatkov skupaj z meteorološkimi podatki modelirajo kakovost zunanjega zraka. Zdaj učinkoviteje vnaprej napovedujejo ravni onesnaženosti zraka in ocenijo njegovo kakovost tudi tam, kjer merilnih naprav ni. Projekta Sinica niso izvedli sami. "Brez sodelavcev, ki živijo za projekt, se takšnih velikih projektov ne bi dalo izvesti. Vsekakor je bil projekt dodatna obremenitev za sodelavce," je hvaležna Turšičeva.
"Na področju kakovosti zraka si ne predstavljam, da bi lahko tako celovito prenovili mrežo," vsaj ne brez dodatne evropske pomoči. Njihova lastna sredstva so dovolj za vzdrževanje in zamenjavo kakšnega merilnika, nadgradnja celotne mreže je druga zgodba. Poleg sredstev Republike Slovenije, je kar 85 odstotkov finančne podpore prišlo iz evropskega Kohezijskega sklada, celoten projekt je skupaj počrpal več kot šest milijonov evrov.

"Zrak nima meja in potuje."
Primorci to trditev pogosto občutijo na lastni koži, saj je "za Slovenijo značilno, da ima na primorskem delu velik vpliv Italija s Padsko nižino." Zato si z italijanskimi kolegi izmenjujejo podatke v projektu LIFE IP PREPAIR. "Za kakršno koli uspešno ukrepanje na območju, kjer je čezmejni vpliv, je nujno sodelovanje več držav," poudarja Janja Turšič. Usklajeno delovanje je torej ključ za učinkovito ukrepanje.

Na spletni strani Agencije za okolje so na voljo poročila o meritvah kakovosti zraka, nekatere podatke pa lahko redno spremljamo v realnem času. Urad za stanje okolja želi v prihodnosti nadgraditi "merilno mrežo z dodatnimi meritvami za spremljanje delcev PM10 na območjih, ki so zdaj malo manj pokrita. Na podlagi tega bi dobili bolj celovito informacijo." Vloga Agencije za okolje je, da poda informacije odločevalcem oziroma Ministrstvu za okolje, ki potem načrtuje nadaljnje okoljske politike. Kakšna prijava o onesnaženosti zraka pride tudi do Urada za stanje okolja, čeprav ni pravi naslov za to. Za ukrepanje na tem področju je odgovoren Inšpektorat za okolje.

"Zraku se ne moremo izogniti"
Lahko bi dejali, da je v naši državi za zagotavljanje pitne vode precej dobro poskrbljeno, na določene načine lahko tudi preprečimo vnos škodljivih snovi iz tal, pri zraku pa je drugače. "Z vidika zdravja se šteje, da je kakovost zraka tista, ki najbolj vpliva na zdravje. Dejstvo je, da se zraku ne moremo izogniti, vdihniti moramo." Najboljši zrak vdihujemo spomladi, jeseni in po dežju. "Če imamo stabilno situacijo, pride predvsem v hladni polovici leta do nastanka inverzije v dolinah celinske Slovenije. Vsi izpusti, ki se generirajo, ostajajo in pride do kopičenja oziroma višanja ravni. Poleti imamo povišane ravni ozona predvsem na Primorskem. Pojav ozona je povezan s stabilnim, sončnim vremenom in visokimi temperaturami. Izpolnjen mora biti tudi pogoj, da pride zrak s predhodniki ozona s Padske nižine."

"Na splošno imamo težave z visokimi ravnmi delcev v zimskem obdobju, ki so predvsem posledica zgorevanja lesne biomase v zastarelih napravah." Pri reševanju teh težav pomaga čezsektorsko sodelovanje s tistimi, ki lahko vplivajo na zamenjavo malih kurilnih naprav in sektorjem za promet. "Industrija je po letu 2000, ko so bile izvedene čistilne naprave na večjih objektih, manj vplivala na ravni onesnaževanj." Število preseganj onesnaženosti zraka se v zadnjih letih znižuje, a Janja Turšič opozarja, "da smo imeli v jesenskih obdobjih pogosta obdobja s padavinami". Na Uradu opažajo, da do preseganj pod določenimi pogoji še vedno prihaja, posledično so ukrepi še potrebni, "da bomo vsi prebivalci Slovenije lahko dihali zrak primerne kakovosti".

Vsak posameznik lahko prispeva k spremembi
"Prispevek posameznika se zdi zanemarljiv. Če v končni fazi vsi nekaj pripomoremo, se pozna," je prepričana Janja Turšič. Dejanja so pravzaprav preprosta, naj gre za uporabo javnega prevoza, koles ali lastnih nog. Ozaveščanje ljudi je še vedno pomembno, "sploh v primeru individualnih kurišč lahko neozaveščen posameznik praktično zadimi celo vas, po domače povedano." Pri posameznih kuriščih se kot rešitev ponuja daljinsko ogrevanje, če je takšen priklop na voljo, sicer pa uporaba ustreznih kurilnih naprav in goriv. Posamezniki lahko koristijo finančne spodbude Ekosklada, ki omogoča ugodnejšo zamenjavo kurilnih naprav. Turšičeva sklad označuje za učinkovito orodje, opozarja pa na težavo, da je Sklad "kljub vsemu za socialno ogrožene manj dostopen. V končni fazi mora imeti posameznik določena denarna sredstva, da lahko pokrije investicijo, ki se mu potem v določenem deležu vrne. Pri socialno deprivilegiranih prebivalcih je to težko doseči."

Sogovornica opaža, da se ozaveščenost o okoljskih temah izboljšuje, vedno pa se najde možnost za dodatno izboljšanje. "Pri mladih vidim, da so jim zelene pobude zelo blizu. Velikokrat se zgodi, da mlajše generacije ozavestijo starejše." Dodaja, da jo je "problematika okolja vedno zanimala. Mi je pisana na kožo, zelo rada opravljam svoje delo." Skrb za okolje po svojih zmožnostih prenaša tudi na zasebno življenje. Meni, da "moramo sami nekaj narediti, ne smemo prelagati odgovornosti samo na industrijo, na nekoga drugega, ki bi moral za to poskrbeti. Moramo se zavedati, da lahko prav vsak posameznik prispeva k boljšemu okolju. Še vedno opažam, da bi najraje krivca našli kje drugje. Ne bi zagovarjala industrije, posamezen industrijski vir se ne more primerjati z izpusti, ki jih lahko pripišemo posamezniku." Ob koncu poudarja, naj ne pozabimo, "da tudi majhni prispevki veliko posameznikov prispevajo znaten delež".

Članek je nastal v sklopu kampanje Zelena sled, ki jo izvajata RTV Slovenija in Kulturno izobraževalno društvo PiNA.