Slovenski premier Robert Golob je ob prihodu na zasedanje voditeljev EU-ja glede zakonodajnega predloga komisije o do okolja prijaznih tehnologijah, ki je del predlogov za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, dejal, da opaža napredek. Razprava se namreč ne osredinja toliko na to, katere tehnologije so sporne, ampak se pušča prostor, da so vključene vse tehnologije glede na nacionalne interese.

"V slovenskem nacionalnem interesu je, da je jedrska tehnologija sestavni del tega svežnja. Ne nujno kot tista, ki jo vsa Evropa omenja kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki je dovoljena znotraj tega okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo. Vztrajali bomo pri tem, da mora imeti jedrska tehnologija svoje mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope," je zatrdil Golob, ki je pojasnil, da je ta okvir pomemben zato, da se tudi za jedrsko tehnologijo določijo jasna pravila, kako lahko dostopa do kapitala, kako bodo potekali postopki umeščanja v prostor in kako bodo omogočena razvojna sredstva, ki so tudi na jedrskem področju še potrebna.

Jedrska tehnologija je po Golobovem mnenju na razpotju, v katero smer se bo razvijala. Zato se ta okvir ne veže samo na konkreten projekt, kot je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (NEK 2). V resnici odpira sposobnost ponovne vzpostavitve jedrske industrije v Evropi, torej ne samo gradnje zmogljivosti, ampak vzpostavitev industrije, ki bo te umogljivosti lahko tudi gradila.

"S tega vidika je ta zadeva dolgoročno še pomembnejša kot vprašanje enega bloka. Če nam bo uspelo v nekem delu določene koristi dobiti tudi za realizacijo drugega bloka, toliko boljše," je pojasnil in dodal, da je trenutno glavno tveganje v tem, da v Evropi ni prave industrije, zaradi česar je časovno in finančno težje zanesljivo načrtovati, kako bi bili projekti, kot je NEK 2, dejansko videti.

V okviru te zakonodaje bi lahko po mnenju premierja dolgoročno našli tudi neko alternativo za drugi blok jedrske elektrarne, če bodo na voljo sredstva za raziskave, ki bi omogočila razvoj alternativne jedrske tehnologije v Evropi do komercialne stopnje.

Sintetična goriva so sprejemljiva

Predlog Bruslja glede sintetičnih goriv za vozila z motorji na notranje izgorevanje je za Slovenijo sprejemljiv, je še v Bruslju povedal premier Robert Golob. Predlog predvideva izvzetje vozil, ki bi jih poganjala sintetična goriva, iz prepovedi po letu 2035. Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da so pogovori na dobri poti.

"Stališče Slovenije je, da kar je dobro za avtomobilsko industrijo Nemčije, je načeloma vedno dobro tudi za avtomobilsko industrijo Slovenije, in avtomobilska industrija Slovenije je zelo pomemben delež naše industrijske proizvodnje ter tudi izvoza. To pomeni, da je kompromisni predlog, ki ga je pripravila komisija in je danes na mizi, za nas čisto sprejemljiv," je povedal Golob.

Nemški kancler Scholz, ki dokončno potrditev o prepovedi vozil z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 pogojuje z izjemo za sintetična goriva, pa je dejal, da so pogovori med Nemčijo in komisijo na dobri poti.

Kot izhaja iz osnutka pojasnila novih pravil, bi prepoved omogočala izjemo za avtomobile z motorji na notranje izgorevanje, ki bi jih poganjala izključno sintetična goriva, pridobljena s pomočjo obnovljivih virov energije.

Komisija je v osnutku izpostavila, da pričakuje zagotovitev jasnih kontrolnih mehanizmov, ki bi v tem primeru preprečevali goljufanje z običajnimi gorivi.