Šakal je zver, ki se iz Azije pospešeno širi po evropskih gozdovih, tudi slovenskih. V zadnjih petih letih je preplavil vsa gorenjska lovišča. Srnjad je glavni plen šakalov, ki je, kot pravi predsednik območnega združenja upravljavcev lovišč Andrej Avsenek, v zadnjih letih preplavil vsa gorenjska lovišča in že povzroča drastične spremembe v okolju.

"Leta 2019 so bili uplinjeni trije šakali, lani pa 141. V zadnjih petih letih smo uplenili 346 šakalov," je pojasnil. "To je živalska vrsta, ki mora živeti. Je pa absolutno treba najti ukrepe, da bo dopuščala normalne pogoje tudi drugim živalskim vrstam."

Lovci so populacijo šakala začeli upravljati šele pred petimi leti. Kot je rekel podpredsednik zveze gorenjskih lovskih družin Mitja Čepin, prepozno, da bi lahko preprečili sedanje stanje. Z lastniki in stroko lovci sicer izjemno dobro sodelujejo.

Sorodna novica Šakal bo tudi v Sloveniji lovna žival

"Zatakne pa se vedno na najvišji ravni, pri odločevalcih. Zanje malo sarkastično pravimo, da prihajajo z drugega planeta, ali pa spremembe pravil čakamo tako dolgo, da stvari na terenu popolnoma eskalirajo."

Zato si lovci želijo, da bi jim država prisluhnila in omogočila učinkovito upravljanje, tudi s sprostitvijo lovne dobe in pogoji za učinkovit nočni lov. "Na eni strani nam nalaga načrt, na drugi strani pa nam onemogoča, da bi ga izvajali," so opozorili.

In navsezadnje Andrej Avsenek dodaja, da zahtevajo tudi, da država še naprej nosi odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo povzroči šakal, ki naj bi sicer s 1. majem prešla na upravljavce lovišč. "Menimo, da lovci nismo odgovorni za prisotnost šakala oziroma nam država ne omogoča učinkovitega ukrepanja," je še povedal.

Je pa tudi pred lovci pomembna naloga glede na to, da je šakal zanje nova živalska vrsta, morajo spoznati njegove navade in v vsakem od lovišč prilagoditi ukrepe za učinkovito upravljanje tega, kot mu pravijo, novodobnega, oportunističnega lovca.