Ko je bilo že videti, da razmere v Grčiji ne morejo biti slabše, so izčrpano in zadolženo državo, ki je postala "grdi raček" Evropske unije, začele ogrožati še najnevarnejše živali na svetu - komarji.

Po 28 letih malarija znova v državi
"Krvosesi", ki lahko prenašajo nevarne viruse in bolezni tropskega sveta, se zaradi vse toplejšega podnebja na jugu Evrope pridno množijo in so začeli ogrožati ljudi. Varčevalni ukrepi, odpuščanje zdravstvenega osebja in druge prioritete so resno ogrozili grški sistem preventive na področju nalezljivih bolezni.

V Grčiji so malarijo uradno izkoreninili leta 1974, a najsmrtonosnejša bolezen na svetu se je vrnila. Ne samo s turisti in priseljenci, temveč s komarji, zaradi česar se malarija v Grčiji znova prenaša tudi s človeka na človeka. V letu 2012 je do oktobra zaradi virusa Zahodnega Nila umrlo že 16 ljudi. V nekaterih južnih delih Grčije so se tako že pojavili Zdravniki brez meja (MSF), ki običajno rešujejo življenja v podsaharski Afriki.

V Afriki imajo načrte, v EU-ju pa ne
"Da se je v evropski državi razvilo takšno stanje, ki ni nadzorovano, je skrb vzbujajoče," svari Aposotolos Viezis, direktor MSF-jeve pomoči Grčiji. "Ne moreš pobegniti pred malarijo. V državi Evropske unije se ne bi smeli izogibati načrtom za obvladovanje takšne bolezni. Še v tako revni afriški državi imajo državni načrt za nadzor malarije. Mislim, da vsaj to lahko pričakujemo od države, ki je v EU-ju," zahteva Viezis uvedbo državnega načrta za zatiranje malarije in njenih žarišč.

V krvaveči državi, kjer se tretjina prebivalstva spopada z zdrsom na rob revščine, ulice pa so zavzeli tisoči novih brezdomcev, so za zdaj stopnje okuženosti še na ravni sprejemljivega. "Problem tropskih bolezni zbledi ob številnih drugih težavah in krizah v državi, a vseeno je tudi to resen problem."

Novi, nevarnejši komarji prenašalci bolezni
Evropski center za preventivo in nadzor bolezni (ECDC) je v Grčiji odkril nove vrste komarjev, ki so se razširile iz Afrike in Azije. Med njimi je najnevarnejši azijski tigrasti komar, ki prenaša denge, virus Zahodnega Nila in čikungunjo.

Medtem ko se na severu Evrope oblačijo v plašče in obuvajo škornje, je v Atenah čez 30 stopinj Celzija, pri čemer v zraku vztraja visoka vlažnost.

"Dobivamo veliko imigrantov iz malaričnih dežel, kot je Pakistan. Številni so nastanjeni v neustreznih prebivališčih, in to ravno v takšnih predelih, kjer je veliko komarjev vektorjev, ki so zmožni prenesti bolezen s človeka na človeka," opozarja atenski zdravnik Hadjihristodolu. Omenjeni zdravnik je naredil analizo krvi med več kot šest tisoč imigranti in odkril, da jih ima kar 60 odstotkov malarična protitelesa, kar pomeni, da so v preteklosti zboleli za malarijo.

Pandemična malarija, značilna za južno Azijo - malarija vivax -, lahko po več letih ponovno izbruhne, tudi večkrat, kar ponuja priložnost lačnim komarjem, da lahko malarijo razširijo. Zaradi tega je rastoča nestrpnost proti priseljencem dobila še zdravstveno komponento.

41-letni lastnik restavracije Agios Georgios Skalas je za malarijo zbolel lani. Prepričan je, da se je okužil prek komarja, ki se je predtem napil krvi pri kakšnem izmed pakistanskih priseljencev. "Nisem rasist, ampak od takrat več ne strežemo Pakistancem. Težava se začenja pri imigrantih," je prepričan Skalas.

Po prepričanju Zdravnikov brez meja ostaja malarija pozabljena bolezen, zaradi česar oblasti - politične in zdravstvene - ne ukrepajo in se ne ukvarjajo z "vektorskim nadzorom" - škropljenjem proti komarjem. Izmed 56 občin v Atiki so letos samo v osmih izvedli ukrepe za zatiranje komarjev.