V zadnjih junijskih dneh bo premierka, ki opravljala tekoče posle, Alenka Bratušek najverjetneje zadnjič zastopala Slovenijo na vrhu EU-ja, na katerem bodo razpravljali o podnebno-energetski politiki EU-ja do leta 2030 in o tem, kako doseči večjo energetsko neodvisnost Slovenije.

Slovenski Greenpeace je, da bi premierka ustrezno zastopala prebivalce Slovenije, izvedel raziskavo, kaj Slovenci menijo o energetski neodvisnosti in obnovljivih virih.

Tako se je izkazalo, da več kot 80 odstotkov Slovencev meni, da bi vlaganje v proizvodnjo obnovljivih virov energije ter zmanjševanje izgub energije vodilo k manjši energetski odvisnosti Slovenije.

Več kot 90 odstotkov anketirancev pa to vidi tudi kot mogočo pot za izhod iz krize in ustvarjanje novih delovnih mest.

Slovenci si želijo vlaganja v "zeleno"
"Slovenija se vedno drži nekako v ozadju, medtem ko je prepričanje javnosti zelo progresivno. Slovenci si želijo vlaganja v obnovljive vire energije, želijo si ustvarjati prihranke energije s tehnološko modernizacijo, z vlaganjem v energetsko učinkovitost, medtem ko jim nobena od zadnjih vlad ni prisluhnila in jih zastopala v tej smeri," je povedal predstavnik Greenpeacea za energetiko Dejan Savić.

Naša država bi morala imeti po mnenju Greenpeacea bolj konstruktivno vlogo v EU-ja in ambicioznejše cilje, ki bodo imeli pozitivne učinke na gospodarstvo.

Naslednja vlada pa bi morala pri razmišljanju o zagonu gospodarske rasti hkrati razmišljati o zagonu zelene rasti. Glavne usmeritve bi morale biti energetska sanacija stavb, tehnološka modernizacija industrije, ki bi zmanjšala uvoz energije in zmanjšala stroške energije, in večja raba obnovljivih virov energije.

"V Sloveniji imamo ogromno virov energije, ki se jih sploh ne zavedamo," je še opozoril Savić.

Zelena gospodarska rast je zapletena
Ekonomist Bogomir Kovač je ob tem opozoril, da izsledki raziskave kažejo, da je precejšen razkorak med željami ljudstva in tistim, kar je politika sposobna ponuditi. Že sam EU ne uresničuje ambicioznih okoljskih ciljev, še manj pa Slovenija.

"Zeleni trajnostni razvoj je mnogo bolj kompliciran kot običajna rast, zato zahteva tudi mnogo bolj kompleksne operativne ukrepe, boljše strateško vodenje ter visoko stopnjo participacije, tako politične kot socialne in ekonomsko-razvojne. Potrebujemo operativno strategijo, ki bi jo bila slovenska vlada sposobna izpeljati s partnerskim sodelovanjem – brez razvojnega konsenza na vseh področjih in brez sodelovanja v praksi nam ne more uspeti," je opozoril Kovač.

Nova vlada bi morala usmeriti več pozornosti na to področje, vendar - kot pravi Kovač - se ne da veliko narediti z nekimi preprostimi ukrepi, kot so to poskušale prejšnje vlade.

"Vse, pri čemer se uporablja pridevnik zeleno (zelena reforma, zelena javna naročila itd.), je bolj kot ne le črka na papirju kot pa operativna strategija, ki bi jo bile slovenske vlade sposobne izpeljati v sodelovanju z vsemi partnerji," je poudaril Kovač

Energetska sanacija prednostna naloga
Po njegovem mnenju je za Slovenijo v naslednjem srednjeročnem obdobju najpomembnejša naloga v energetski sanaciji oz. energetskem varčevanju. Vzporedno s tem pa tudi alternativni viri proizvodnje energije, na primer pri hidroenergiji, pri kateri je še velik potencial zlasti na srednji in spodnji Savi.