Grenlandski parlament je glasoval za preklic zakona, ki je prepovedoval kopanje mineralov in redkih kamnin. Ta odločitev ne bo omogočila le kopanja zalog urana, ampak tudi mineralov in redkih rudnin, ki jih uporabljamo za različne namene, od delovanja vetrnih turbin do hibridnih avtomobilov in pametnih telefonov. Povpraševanje po teh kamninah je trenutno največje na Kitajskem, pričakujejo pa tudi naval avstralskih podjetij na otok.

Grenlandija, nekdanji zaveznik Zahoda med hladno vojno, se vse bolj prebija iz izolacije, a ne le zaradi tajanja ledu in novih plovnih poti okoli Arktike. Središča moči po vsem svetu pogledujejo predvsem proti njihovim še popolnoma neizkoriščenih naravnih bogastvih.

"Naše gospodarstvo miruje, zato ne moremo mirno gledati, kako se stopnja brezposelnosti dviguje, hkrati pa se višajo stroški življenja. Zato je nujno, da takoj ukinemo ničelno toleranco proti uranu," je dejala premierka Aleqa Hammond.

Okoljevarstveniki proti
Glas proti kopanju te radioaktivne kovine sive barve pa so po pričakovanjih že dvignile skupine za varovanje okolja, saj opozarjajo, da bi lahko ta poteza ogrozila neokrnjen ekološki sistem na Arktiki. Pojavljajo pa se tudi bojazni, da bi lahko veliki projekti povzročili poplavo tujih, predvsem kitajskih delavcev na otok.

Kaj bo rekla Danska?
Grenlandija sicer uživa visoko stopnjo samouprave, a Danska, njihov nekdanji kolonialni vladar, ima še vedno besedo pri vprašanjih varnosti in obrambe. Tudi odločitev o izkoriščanju urana bo moral potrditi še danski parlament, kar pa ne bo samoumevno.

Grenlandska "ničelna toleranca" pri kopanju radioaktivnih materialov namreč izhaja še iz povezanosti z Dansko, a Grenlandci se zavedajo, da jim zaslužki od rudarstva lahko omogočijo višje plače in lagodnejše življenje.

Na otoku živi 57.000 ljudi, večinoma Inuitov. Domačini si postopno prizadevajo za še več avtonomije, ki bi lahko na neki točki pripeljala tudi do neodvisnosti.