Komisarka Connie Hedegaard je poudarila, da je eden izmed skupnih ciljev predvsem energetska učinkovitost. "S tem bomo naredili veliko dobrega za podnebje, izboljšali bomo energijsko varnost v Evropi, s čimer bomo manj odvisni od uvoženih kulturnih goriv. Če to naredimo s pametno politiko, lahko s tem ustarimo tudi nova delovna mesta," je prepričana.

Hedegaardova meni tudi, da pogovori o ambicijah boja proti podnebnim spremembam niso le pogovori med starimi in novimi članicami EU-ja, temveč je slika bolj zapletena, in Slovenija igra po njenem mnenju pri tem pomembno vlogo graditelja mostov.

Slovensko bogastvo gozdovi
Minister za okolje Roko Žarnić je med drugim dejal, da Slovenija teži k zamisli zmanjšanja emisij toplogrednih plinov z 20- na 30-odstotno do leta 2020.

Komisarki je izpostavil vprašanje tranzitnega, pa tudi domačega transporta in drugih krivcev za izpuste ogljikovega dioksida, obenem pa opozoril tudi na velik pomen domačih gozdov za zmanjševanje ravni tega plina.

Minister je med drugim povedal še, da naša država deluje v podobni smeri, kot razmišlja Evropska komisija. "Zgodba o podnebnih spremembah je zgodba o kakovosti življenja," meni in dodaja, da bo z nekaj napora spremembo kakovosti življenja doživela že naša generacija.

Glede na izkušnjo iz Cancuna meni tudi, da ideje Evrope vse bolj postajajo tudi ideje sveta.

Pogovarjali so se tudi o novi finančni perspektivi 2014-2021, v zvezi s čimer so sklenili, da bi bilo iz kohezijskih skladov modro nameniti več sredstev za naloge povezane s podnebnimi spremembami.

Focus: H kjotskim zahtevam je pripomogla kriza
V sklopu obiska se je komisarka sešla še s predsednikom republike Danilom Türkom in s člani štirih državnozborskih odborov (za okolje in prostor, gospodarstvo, zadeve EU-ja ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Prav tako se je srečala s predstavniki slovenskih nevladnih organizacij.

Med njimi je bilo tudi Društvo za sonaraven razvoj Focus, kjer opozarjajo, da čeprav smo sprejeli operativni program za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2012, veliko ukrepov ni implementiranih ali pa niso implementirani v celoti, opozarjajo.

Med razlogi za to Focus navaja pomanjkanje usklajevanja in sodelovanja med posameznimi ministrstvi in pomanjkanje finančnih sredstev iz državnega proračuna.

Med največjimi težavami Slovenije v Focusu izpostavljajo izpuste v prometu. Brez gospodarske krize, ki je nekoliko zmanjšala emisije toplogrednih plinov, Slovenija samo s svojimi ukrepi ne bi dosegla ciljev kjotskega protokola, še menijo.