To je v sosednji Furlaniji - Julijski krajini dvignilo val ogorčenja, posledično pa tudi soglasne napovedi, da bodo plinski bombi na domačem dvorišču znova odločno nasprotovali. Zagovornika imajo tudi v izrednem komisarju tržaškega pristanišča, računajo pa še na ponovno podporo Slovenije.

Postopek za gradnjo terminala v vrednosti pol milijarde evrov in letno zmogljivostjo 8 milijard kubičnih metrov plina, kar je desetkrat manj, kot ga na leto porabi naša država, je pred dvema letoma ustavil tedanji okoljski minister Clini. Sam lastnik vile na obali zaliva se je tako odločil zaradi neskladnosti projekta s širitvijo pristanišča. In tako je še danes, vztraja njegov izredni komisar Zeno D`Agostino: "V našem razvojnem načrtu ni plinskega terminala. Promet do njega bi nam povzročal hude težave. Vztrajali bomo pri svojih odločitvah."

In to z roko v roki z nasprotniki uplinjevalnika, to je z vpletenimi občinami, tržaško pokrajino in vlado Furlanije - Julijske krajine.

Med razlogi za ponovno zeleno luč Žavljam je najverjetneje tudi večmilijonska odškodninska tožba Špancev. Prve obravnave 11. marca tako verjetno ne bo. Je pa pred rimskim sodiščem tudi sveženj tožb proti terminalu.

Upati je le, da pristojni ne bodo znova tehtali med škodo, ki bi jo terminal trajno povzročil prostoru in življenju v njem, ter potrebo po zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina.