Na območju, ki je sicer pod velikim pritiskom ribištva, turizma, prometa in urbanizacije obal, bo do leta 2030 potrebno razširiti mrežo zaščitenih območij, opozarja naravovarstvenik dr. Andrej Sovinc. Na nedavni spletni novinarski konferenci okoljskega stebra Evropske strategije za jadransko-jonsko regijo ali EUSAIR je predstavil rezultate študije o zaščitenih območjih, ki bodo podlaga za nadaljnje aktivnosti.

Strategija Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti narekuje, da mora biti do leta 2030 zaščitenih tretjina morskih območij. Od tega mora za deset odstotkov veljati stroga zaščita, pojasnjuje dr. Sovinc: "To pomeni 'no take' in tudi 'no go' cone, se pravi območja, kjer ni ribolova, kjer je turistična dejavnost regulirana, po možnosti se jim izogne tudi transport."

V jadransko-jonski regiji je zaščitenih le tri in pol odstotka večinoma slabo upravljanih morskih območij. Pod strogim režimom pa pičlih 0,07 odstotka. Poleg tega mnogi še vedno ne spoštujejo naravovarstvenih pogojev: "Dogajajo se kriminalne zadeve. V eni od jadranskih držav, ki je ne bom imenoval, imajo denimo morsko zavarovano območje, v katerem ribe še vedno lovijo z dinamitom."

Takšna ravnanja je nujno preprečiti, zagotoviti upravljanje morskih rezervatov, določiti nove in vse povezati v mrežo modrih koridorjev. To je edina pot, da se regija približa zastavljenim ciljem evropske strategije. V severnem Jadranu bo to težka naloga. Problematična sta gost promet in ribolov. Slovenija ni pomembna ribolovna igralka. Za zaščito ribjih staležev morata več narediti sosednji Italija in Hrvaška, kjer ribolovni pritisk ne pojenja. Priložnost jima ponuja prav razglasitev izključnih ekonomskih con, saj so slednje namenjene tudi varstvu biodiverzitete. Po mnenju dr. Sovinca bi vsaj 10 odstotkov teh con lahko spremenili v morske rezervate: "Mi smo takšno cono vrisali in bi se lahko raztezala od Istre do južnega jadranskega prostora. Mednarodna politika bi na tem področju morala tudi še kaj delati in sem prepričan, da bo tudi Evropska komisija opozorila te države," pojasnjuje avtor študije.

Izključne ekonomske cone načrtujejo tudi Črna gora, Albanija in Grčija. Kot je pokazala študija, je največ območij primernih za zaščito, južno od Otrantskih vrat. Nekaj jih je še v slovenskem morju, kjer smo najbolj pomembna območja sicer uspeli zaščititi: "Imamo nekaj morskih rezervatov, krajinske parke, ki varujejo tudi morje, območja Nature 2000, v drugih država je pa situacija bistveno slabša."

Ukrepe za izboljšanje je potrebno doreči na meddržavni ravni in krepiti sodelovanja tudi v okviru EUSAIR pobude. Analiza zaščitenih morskih območij v regiji EUSAIR ponuja osnovo za nadaljnje korake tako Evropski komisiji kot tudi sami pobudi, ki ji trenutno predseduje Albanija.