Soška postrv in vidra, obe zavarovani in ogroženi vrsti – prva plen, druga plenilec, obe pa žrtvi po meri človeka. Je sobivanje mogoče? "Podatki, s katerimi razpolagamo na Zavodu za ribištvo, sicer govorijo o spremembah številčnosti rib rakov, vendar ne moremo govoriti, da ravno zaradi pojava vider, ker nimamo podatka, točno kdaj in kje se je vidra pojavila," je za Televizijo Slovenija povedala Lucija Ramšak z Zavoda za ribištvo Slovenije.

"Vidra v celoti ne more ogroziti uspeha repopulacije, lahko pa deloma, v kolikor bi se vidra naselila v manjšem vodotoku, ki je namenjen kot rezervat gensko čiste soške postrvi," je dodala Lucija Ramšak. "Pomen repopulacije soške postrvi je nedvomno velik," je ob tem poudaril sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić in dodal, da je to dejansko zgodba o uspehu, na katero so ribiči zelo ponosni.

Vidra sicer ni nikoli popolnoma izginila iz naših vodotokov, le umaknila se je v odročne kraje, tudi v Posočju. "Vidra tam nikoli ni bila pogosta in je res v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je bila najbolj ogrožena, izginila iz Posočja," je pojasnila Marjana Honigsfeld Adamič z inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra.

Kot je pojasnil predsednik Slovenskega društva za zaščito voda Mihael Toman, je v Sloveniji trenutno okoli nekaj sto vider. "Težko je reči, da je v ekspanziji, vsekakor pa je populacija stabilna," je dejal.

"Ribiške družine povečano prisotnost vider in njihovo plenjenje opažajo zadnjih pet let. Najbolj je bila aktivnost vider opažena v Pomurju, na Koroškem, v delih Savinje, na Krki, Ljubljanskem barju in na Soči," je povedal sekretar ribiške zveze Miličić. S podobnimi vprašanji se srečujejo v Avstriji, tam so zaradi vpliva vidre na lokalno gospodarstvo izdali dovoljenje za izredni poseg v njeno populacijo.