Po ledeni ujmi, s katero se je spopadla Slovenija, so se še okrepile številne "teorije zarote" o vremenskem dogajanju, ki naj ne bi bilo normalno, zato so se zdaj odzvali tudi na Agenciji za okolje RS (Arso).

"V zadnjih tednih opažamo povečano dejavnost nekaterih posameznikov in skupin, ki z vremenom povezane naravne pojave razlagajo na popolnoma napačen in celo zavajajoč način. Tako početje pa lahko povzroča nemir in nelagodje ter po nepotrebnem povečuje občutek ogroženosti," so opozorili.

Odločili so se, da bodo zato nekaj vremenskih pojavov razložili sami.

Žled za Slovenijo popolnoma običajen pojav
Poudarili so, da je žled zaradi lege Slovenije, kjer se srečujeta vpliva celine in Sredozemlja, pri nas precej pogost pojav - najpogostejši je na prehodu med Notranjsko in Primorsko, pojavi pa se lahko tudi drugje. Nastane takrat, ko je ozračje v spodnji plasti še preplavljeno s hladnim celinskim zrakom, v višinah pa k nam iznad Sredozemlja priteka toplejši zrak, so pojasnili.

"Snežne padavine, ki nastajajo visoko v ozračju, pri padanju zaidejo v plast zraka s pozitivno temperaturo, se tam stajajo, nato pa padajo naprej proti tlom in zaidejo v okolje z negativno temperaturo. Dlje, ko padajo, bolj se podhladijo, deloma lahko tudi zmrznejo v leden dež. Ko pa podhlajena dežna kaplja naleti na oviro (različni predmeti, veje, žice …), tako rekoč v hipu primrzne in postopoma se ledena obloga na predmetih debeli," opisujejo na Arsu.

Puščavski prah ni škodljiv
Nekatere Slovence je zaskrbelo tudi, ko so po dežju opazili rumeno usedlino. Gre za puščavski prah, pojasnjujejo na agenciji. Iznad Sahare namreč najpogosteje potuje s pasatnimi vetrovi proti Atlantiku in Ameriki, ko severno Afriko doseže ciklonsko območje, pa lahko močni južni vetrovi ta prah zanesejo tudi proti severu, vse do območja Alp ali celo severneje.

Ob padavinah se prah počasi izpira iz ozračja - če pri tleh sneži, je tak sneg rumenkast ali rdečkast, če pa dežuje, usedlino opazimo predvsem, ko se površina posuši in na njej ostane tanka plast prahu, pojasnjujejo. "Tak prah je pravzaprav naravno mineralno gnojilo in nikakor ni škodljiv," dodajajo.

Kepa, ki se ne staja takoj
Domišljijo nekaterih je buril tudi pojav snežene kepe, ki se pod plamenom iz vžigalnika ne začne takoj tajati, ampak na površini počrni.

"Snežena kepa vsebuje več zraka kot vode. Ko se pod vplivom vročega plamena nekaj kristalov staja, preostali vežejo nase vodo in delujejo kot goba. Šele, ko je kepa popolnoma premočena z vodo, začne od nje pospešeno kapljati," so zapisali ob razlagi tega pojava. Počrnitev pa je posledica nepopolnega izgorevanja plinskega plamena, ko nastajajo saje, dodajajo.

Strah pred zloglasnimi sledmi letal na nebu
Zdi pa se, da teoretike zarot najbolj razburjajo zloglasne kemične sledi oz. "chemitrails" na nebu, ki jo nekateri uporabljajo kot analogno besedo kondenzacijskim sledem oz. "contrails".

Na Arsu pojasnjujejo, da nekateri trdijo, da se kemijske od kondenzacijskih sledi razlikujejo po obstojnosti v ozračju in seveda po tem, da so jim namenoma dodane dodatne kemijske snovi z ne popolnoma jasnim namenom vpliva na podnebje oz. človeštvo.

"V meteorološki srenji vlada prepričanje, da so sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, običajne kondenzacijske sledi, ki smo jim priča že, odkar obstaja reaktivni letalski promet," zagotavljajo na agenciji za okolje. S tem, da bi v gorivo namenoma dodajali kemijske snovi z namenom tvorbe umetnih oblakov, na Arsu, kot zatrjujejo, niso seznanjeni. Dodajajo, da je bila ta problematika že leta 2007 sprožena tudi v Evropskem parlamentu, a "teorija zarote ni vzdržala kritične presoje", poudarjajo.

Vse je odvisno zgolj od relativne vlažnosti
Pojasnjujejo, da reaktivna letala letijo na višini med 10 in 14 km, kjer je temperatura večinoma okoli -50 stopinj Celzija, ob izgorevanju letalskega goriva kerozina pa nastaja vroča zmes vodne pare, ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovodikov in delcev nečistoč. Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak - ker ima zrak omejeno zmožnost sprejemanja vodne pare v plinasti obliki, se pri ohlajanju relativna vlaga hitro zviša in začnejo se izločati vodne kapljice oz. ledeni kristalčki, dodajajo.

"Če je vlage v okoliškem zraku več, sledi letal vztrajajo dlje časa, se širijo in počasneje razkrojijo, saj na kristale dodatno primrzujejo molekule vodne pare iz okolice. Če pa je okoliški zrak suh, kondenzacijske sledi hitro izginejo oz. se posušijo, saj kristalčki sublimirajo. Zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini poleta je torej odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi letala puščajo na nebu," so zatrdili.

Ker letala zaradi varnega prometa letijo na različnih višinah, je mogoče, da hkrati nekatera puščajo daljše, druga pa krajše sledi, saj so meteorološke razmere na posameznih višinah pogosto različne - običajno je več vlage v ozračju kakšen dan ali dva pred prihodom vremenske motnje, zato so tudi sledi letal takrat opaznejše, še dodajajo.