"Pred dnevi smo dobili dokumente, ki dokazujejo, da so v letih 2017, 2018 v Moravčah zakopali na desetine, na stotine težkih tovornjakov strupenih odpadkov s pogorišča podjetja Kemis na Vrhniki. Ker gre za vodovarstveno območje, ki je prepredeno s površinskimi vodami, se ta voda izceja v Drtijščico, Drtijščica v Radomljo, ta v Kamniško Bistrico, Kamniška Bistrica pa v Savo," je dejal župan občine Moravče Milan Balažic.

Skupaj s poslanko Ljudmilo Novak, vodjo Ljudske iniciative Moravče Jurijem Kočarjem in predsednikom Alpe Adria Green Antonom Komatom je Balažic na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil vprašanje odlaganja nevarnih odpadkov v Moravški dolini. Kot je poročal Radio Slovenija, gre za ekološko bombo na pragu Ljubljane.

V Moravčah, na območju, kjer je bilo nekoč manjše jezero, je danes velika črna površina, kjer naj bi podjetje Termit izvajalo sanacijo opuščenega peskokopa. V Moravški dolini se je od nekdaj kopal kremenov pesek, zato je v 60. letih prejšnjega stoletja tudi nastalo podjetje Termit. Pozneje se je izkop močno povečeval in v 90. letih začel resno ogrožati okolje in naravo. Nastale jame je Termit po letu 2000 začel zasipavati z nenevarnim odpadnim gradbenim materialom, a Moravčani že dlje sumijo, da ni tako. Že leta 2007 so na referendumu izrazili nasprotovanje odlaganju odpadkov.

Odziv ministra za okolje

Kemis zanika
V Kemisu odločno zanikajo navedbe, da so na območje Termita v Moravško dolino dovažali nevarne odpadke, nastale v okviru sanacije požara maja 2017. "Kemis je vse nevarne odpadke, ki so nastali v požaru, in nevarne odpadke, ki so nastali kot posledica gašenja požara, odpeljal na sežig v tujino. Kemis ima vso dokumentacijo, ki je lahko dostopna vsem zainteresiranim, s katero lahko dokažemo, da smo nevarne odpadke prepeljali na odstranitev v tujino, in ne na območje podjetja Termit," so zapisali v sporočilu za javnost.

V Kemisu so zapisali, da so v prvi fazi sanacije, ki je obsegala čiščenje pogorišča, na odstranitev v tujino odpeljali nad 1.400 ton trdnih in nad 2000 ton tekočih nevarnih odpadkov. "V prvi fazi sanacije Tojnice smo iz struge odstranili 85 kubičnih metrov mulja in 10 kubičnih metrov trdih odpadkov, ki smo jih prav tako odpeljali na sežig v tujino," so dodali.

S podjetjem Termit so "v zelo majhnem obsegu sodelovali" tudi pred nesrečo in v tem obsegu sodeluje tudi po njej. "V letu 2017 je v Termit odpeljal približno 60 ton nenevarnih odpadkov, in sicer neonesnaženih gradbenih odpadkov, kot so mineralna volna in mavčne plošče, v letu 2018 pa približno 200 ton nenevarnih odpadkov, ki pa niso odpadki, ki bi nastali v našem podjetju, temveč jih zberemo pri naših poslovnih partnerjih," so pojasnili. Dodali so, da je Kemis v povprečju v Termit pripeljal en tovornjak nenevarnih odpadkov na mesec. "Trditve, ki so bile podane v zvezi s Kemisom na današnji novinarski konferenci, so torej v celoti neresnične. Z nepreverjenimi izjavami so govorci prizadejali Kemisu poslovno škodo in od govorcev pričakujemo, da bodo v kratkem javnosti posredovali dokumentirane podatke, ki bodo prikazali resnična dejstva o tem, kaj je Kemis pripeljal na območje Termita," so sklenili v podjetju.

Azbest, steklena volna, odpadki iz Kemisa

Novi župan Moravč Balažic in predstavniki krajanov zatrjujejo, da se zadnja leta tja odvažajo tudi strupene odpadne snovi, med njimi azbest, steklena volna, odpadna olja. Kapljo čez rob predstavlja informacija, da so v Moravško dolino prepeljali in tam zakopali strupene ostanke pogorišča podjetja Kemis z Vrhnike.

Balažic je poudaril, da so "tovornjaki, označeni s simbolom mrtvaške lobanje" v dolino odpadke vozili tudi med božično-novoletnimi prazniki, "material pa so po pričevanju očividcev zakopavali delavci v skafandrih".

"Sploh ne moremo najti primerov, kaj imajo nekatera podjetja, ki dovažajo na deponijo Termit, skupnega s snovmi, ki se tam smejo znajti," je dodal predsednik ljudske iniciative Moravče Jurij Kočar. "Pojavljajo se absurdni primeri, da kakšno podjetje pripelje iz Kopra 200 ali 300 kilogramov gradbenega materiala. Kako je mogoče, da je za neko podjetje ekonomsko upravičeno, da pelje tak gradbeni material iz Kopra v Moravče? Kje je tu računica? Ali je ni ali pa se dovažajo materiali, ki v to deponijo ne spadajo. Mislim, da je sum popolnoma upravičen," je poudaril.

Po besedah Kočarja je novica, da s Termitom sodeluje tudi Kemis, šokantna. "Marca 2018 so iz podjetja Kemis na deponijo pripeljali okoli 130 ton blata iz čiščenja odpadnih voda, slabi dve toni mešanice gradbenih odpadkov, domnevno s pogorišča podjetja, in okrog 60 ton odpadkov neznanega izvora," je dejal. Pri tem je poudaril, da se je sanacija pogorišča uradno končala 2017, nevarni material pa naj bi bil prepeljan na sežig v tujino. "To so uradna pojasnila, kaj se je v resnici iz Kemisa znašlo v Moravčah, bi bilo res zelo zanimivo izvedeti," je še dodal.

Ljudmila Novak bo od vlade zahtevala pojasnila

Na onesnaževanje Moravške doline je opozorila tudi poslanka NSi-ja Ljudmila Novak. Kot je dejala, je območje izkopa kremenčevega peska v Naturi 2000 in na območju, kjer so viri pitne vode ter vodohrani za moravški vodovod. Novakova bo kot poslanka zahtevala uradne podatke in seznam podjetij, ki dovažajo material, v kakšnih količinah, kako se nad tem izvaja nadzor, ter izpis prevzetih materialov iz Slovenije in tujine. "Sprašujemo se, ali država zavestno tišči glavo v pesek, glede na to, da v Sloveniji nimamo urejenega odvoza in predelave nevarnih odpadkov," je poudarila.

Če vlada in ministrstvo ne bosta ukrepala, so po Balažičevih besedah pripravljeni na nadaljnje korake. "Proti podjetju Termit bomo sprožili pravne postopke, občina Moravče pa bo Republiko Slovenijo zaradi kršenja stockholmske deklaracije, pravnega reda EU-ja in Slovenije prijavila Evropski komisiji in drugim ustreznim organom EU," je dejal.

"Ne gre za neko lokalno, majhno smetišče, ampak se nevarni strupeni odpadki iz cele Slovenije in celo iz tega dela Evrope vozijo v Moravško dolino in tu zakopavajo. Ti podatki neposredno ogrožajo prebivalce Moravške doline, s tem pa, ko se vode izcejajo naprej v Savo, ogrožajo kar lep del Slovenije. Mislim, da je čas, da povemo resnico, ki je bila kar 14 let zakopana z odpadki," je za Radio Slovenija povedal Balažic in dodal, da se je na zadnjih volitvah z odhodom nekdanjega župana Martina Rebolja v Moravčah simbolično podrl berlinski zid.

Prispevek iz oddaje Tednik, 13. februarja 2017: