V Sloveniji se je delež kokoši nesnic v kletkah že zmanjšal na 14 odstotkov, kar je bistveno manj od 40-odstotnega evropskega povprečja. Prehod so pospešile trgovine, ki jajc iz kletk niso več želele.
"Tržni proizvajalci so v zadnjih šestih, sedmih letih pod pritiskom trgovcev že zamenjali opremo za hlevsko prirejo jedilnih jajc," je povedal Stojan Hergouth, direktor skupine Jata Emona.
V Sloveniji in večini evropskih držav so ukleščenje svinj ob prasitvi in ozke kletke v času pripustov standardna praksa. Kaj pa alternativni načini, večji boksi in prilagoditve ukleščenja?
"Košare, ki so delno odprte, potrebujejo še enkrat več prostora. V Sloveniji pa žal prostora ni," je navedel Danilo Meolic, predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS-ju, večji prašičerejec iz Prekmurja. Tako je za povečanje ali za nove hleve nemogoče dobiti gradbeno dovoljenje.
Dobrobit ni poceni, opozarja Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti: "Takšna proizvodnja pač stane več, kar ni nič narobe. Izboljša se dobrobit, kar je super. Vendar mora javnost to tudi podpreti s tem, da kupuje take izdelke."
Na ministrstvu za kmetijstvo podpirajo postopno transformacijo v alternativne načine reje. "Se pa zavedamo, da je potreben sistemski pristop, da je treba upoštevati stroko in zelo pametno zapeljati to transformacijo, ker si ne želimo, da uničimo industrijo v Sloveniji in uvažamo iz držav, kjer so pogoji slabši," je izjavila Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo.
In ker smo na enotnem evropskem trgu, bi morale biti spremembe zakonodaje za izboljšanje dobrobiti živali enotne za celotno Evropsko unijo.
O opuščanju kletk v živinoreji in prehodu na alternativne načine reje so govorili tudi v oddaji Studio ob sedemnajstih na Prvem. Vabljeni k poslušanju oddaje v spodaj!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje