Da bi bili dobički po verigi enakomerneje razporejeni in da bi ustavili zavajanje potrošnikov, na kmetijskem ministrstvu pripravljajo uvedbo masnih bilanc. To je bila tudi ena od tem prvega letošnjega regijskega zadružnega posveta.

Dobiček s konca verig oskrbe s hrano se mora nujno uravnoteženo premakniti na začetek, k pridelovalcem. Dokazati je treba, da se izplača biti proizvajalec, in ne prekupčevalec, potrošniki pa si zaslužijo pravo informacijo o poreklu pridelkov in izdelkov. Ključno orodje pri tem so masne bilance, pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije: "Zadruge naredimo skupno 600 milijonov prometa in ne dosegamo več kot pol odstotka dobička. Poznam podjetja, ki dosegajo v živilski panogi deset in več odstotkov dobička. Vprašajmo se, kje je potreben večji nadzor."

Tudi kmetijski minister Jože Podgoršek je odločen, da bo država stopila na prste tistim, ki v prehranske verige lansirajo lažno slovenska živila: "V masne bilance gremo, ni več dileme, in tudi večkrat sem že povedal, da bom podpisal zgolj takšno zakonodajo na področju masnih bilanc, ki bo potegnila v masne bilance celotno verigo, torej od hleva do računa ali od njive do računa."

Največji interes za uvedbo sistema masnih bilanc je na področju svežega mesa, ključno pa je, da deležniki dosežejo konsenz, poudarja Matjaž Guček z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: "Da bodo ta bremena, ker določene administrativne ovire bodo povzročene z uvedbo masnih bilanc, tudi enakomerno razporejena med vse deležnike."

Pri tem je za začetek treba urediti evidence, zlasti na področju prašičereje in drobnice. Zakonska podlaga za uvedbo masnih bilanc bo v zakonu o kmetijstvu, podrobneje bo to opredeljeno s pravilniki.