Kot je za Radio Slovenija poročal Danijel Poslek, se bo vlada v sredo seznanila s prvo oceno škode, že zdaj pa je jasno, da je najbolj prizadeta sadjarska panoga. Sadjarji so v povprečju izgubili od 80 do 90 odstotkov pridelka, ponekod tudi celoten pridelek, podobno je tudi v vinogradništvu.

"Namreč stvari so se spremenile. Če smo lani pri lanski pozebi rekli, da gre za neobičajen dogodek za naše področje, lahko letos rečemo, da se je klima toliko spremenila, da to terja spremembo nekaterih usmeritev kmetijske politike," je po ogledu posledic škode na terenu v Žalcu dejal kmetijski minister Dejan Židan. Interventni zakon bo po njegovih besedah prinesel spremembo programa namakanja kmetijskih površin z večjim poudarkom na oroševanju. Razširili bodo tudi nabor prejemnikov pomoči.

V praksi to pomeni, da se bo na novo določil program namakanja, ki bo dal več poudarka financiranju oroševanja, prav tako bodo razširili nabor prejemnikov pomoči. To pozdravljajo tudi kmetovalci, je še poročal Poslek. Ekspertno-akcijsko skupino vodi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša, v njej pa so različni strokovnjaki.

Po prvih podatkih zavarovalnic je letos proti pozebi zavarovanih 24 odstotkov več površin kot lani. "Lani je bilo sklenjenih 240 zavarovalnih pogodb, letos pa 300," je dejal Židan.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je pozval k čimprejšnjemu izplačilu škode po lanski pozebi, saj je to pomembno za sadjarje in vinogradnike. Meni tudi, da je treba prizadetim kmetom ponuditi finančno pomoč, kot so posojila in odpisi prispevkov ter davkov, da bi lahko normalno delovali še naprej.