Nekoliko bolje naj bi jo odnesla le višje ležeča območja Gorenjske in Koroške, kjer vegetacija še ni bila tako razvita.

Iz največje slovenske vinske kleti Jeruzalem so sporočili, da bo pridelka 35 odstotkov manj, kar pomeni 1.500 ton grozdja. Ob podobni lanski katastrofi so izgubili manj kot 700 ton.

Glede na posledice pozebe lani in sodeč po letošnjih poročilih bo skupna škoda dosegla ali celo presegla 40 milijonov evrov. Strokovnjaki bodo škodo ocenili v prihodnjih dneh in tednih, čebelarji so jo, vsaj tako se zdi, že ocenili.

"Letošnja zima je vzela okrog 20 odstotkov čebel. V primeru, da bo prizadetost akacije velika, smo izgubili tretjino slovenskega medu že v samem štartu. Obeti za čebelarsko sezono so resnično slabi," je za TV Slovenija povedal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije.

Škoda bi lahko nastala tudi na kostanju
Jure Justinek s čebelarske zveze je v pogovoru s Slavkom Bobovnikom nekoliko podrobneje opisal, kako je pozeba prizadela čebelarje: "Mrzla zima čebelam toliko ne škodi, to nepredvidljivo spomladansko vreme pa nam jo je zdaj pošteno zagodlo. Akacijo imamo v Sloveniji v treh večjih sestojih - na Primorskem, na jugu v loku od Rogaške Slatine prek Dolenjske do Bele krajine in na celotnem območju Pomurja. Nekoliko manj škode je na Primorskem, drugod pa je v večini pozebla, tako da akacijevega medu podobno kot lani ne bo. Te paše letos seveda ni več mogoče nadoknaditi, rastlina cveti samo enkrat. Upajmo, da bosta kostanj in lipa medila boljše, čeprav se tudi na kostanju opaža, da bi lahko nastala škoda, vendar je še nekoliko preuranjeno govoriti o tem. Sestoje kostanja bo treba še podrobneje pregledati."

Pridelava medu v Sloveniji v zadnjih letih upada ravno zaradi takšnih nepredvidljivih sezon, nenehnih vdorov hladnega zraka oziroma izmenjujočih se obdobij hladnega in toplega vremena, še dodaja Justinek. Poraba medu se je sicer nekoliko povečala. Doma proizvedemo dobro polovico medu, preostalo moramo uvoziti.