Strokovnjaki svetujejo zaščito proti slani, najpreprostejše in najcenejše je pokrivanje z zaščitno kopreno ali pa alternativna uporaba škropiv z aminokislinami. Z velikim strahom napovedano ohladitev pričakujejo tudi čebelarji, saj jim pozeba lahko tako kot lani ponovno vzame akacijevo pašo za čebele.

Kot kažejo napovedi, bo najbolj mrzlo petkovo jutro, razen obalnega pasu, so kritično nizke temperature pričakovane po vsej Sloveniji. Temperatura minus tri stopinje, ob jasnem vremenu brez vetra, lahko v enem dnevu povzroči veliko gospodarsko škodo. "Kaže na podobno stanje, kot je bilo lani, ko smo tudi konec aprila imeli težave s spomladansko pozebo," je pojasnila Andreja Sušnik z Agencije za okolje (Arso). Težava je, da bodo temperature pod ničlo vztrajale več ur, kar poveča nevarnost za poškodbe na sadnem drevju, trtah ali vrtninah. "In tudi v soboto ne kaže, da se bodo stvari bistveno popravile, še vedno bodo temperature negativne," je dodala Sušnikova.

V intenzivnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici so za zaščito pred zmrzaljo cvetov oz. plodičev odprli protitočne mreže, je dejal vodja poskusnega sadovnjaka Roman Mavec: "Namreč pod to črno mrežo proti toči je temperatura za stopinjo do stopinjo in pol višja kot na odprtem."

"Za zaščito koprenasta tkanina, nikakor polivinil"
Ta ukrep v primeru mokrega snega ni primeren, lani so se nekaterim pod njihovo težo podirali celi sadovnjaki. In kaj svetuje za domači vrt: "Najboljša varianta koprenasta tkanina, nikakor ne polivinil," opozarja Mavec.

"Če že pokrivamo, dajmo pokrivati s koprenami, ne s polivinilom, ker se tam ustvarja dodatna vlaga in je škoda še hujša. Sadjarji lahko pomagamo rastlinam tako, da bodo ta stres, ta šok mraza laže prenesle, da poškropimo z aminokislinami, z izvlečki alg," je pojasnil tudi Matjaž Maležič s Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Škropimo z aminokislinami, ne z vodo
Napaka je tudi škropljenje z vodo, to je nekaj popolnoma drugega kot oroševalni sistemi, ki jih žal pri nas tudi v intenzivnih sadovnjakih ni veliko. Če ne piha, je učinkovito tudi kurjenje vlažne slame, a tu je potrebna velika previdnost.

Pokrivanje s kopreno priporočajo tudi za jagodičevje in beluše ter druge zgodnje poljščine. Škoda lahko nastane tudi na vinogradih, saj vinska trta že brsti, ozimna žita na drugi strani pa na pozebo niso občutljiva.

Popolnoma nemočno pa polarno ohladitev opazujejo čebelarji, ki so čebele pripravljali za prvo pašo na akaciji. Boštjan Noč, čebelarska zveza Slovenije: "Če pride do pozebe, smo ob najmanj tretjino čebelarske sezone". Za Primorsko in Prekmurje je akacija ključna, tako rekoč edina paša za čebele.

Veter podiral drevesa
Poleg že prej omenjene pozebe pa bo povzročal težave tudi silovit veter. Močan veter bo pihal v zgornjem Posočju, pod Karavankami in v severovzhodni Sloveniji. Najmočnejši sunki bodo predvidoma dosegali hitrosti od 70 do 90 kilometrov na uro.

Veter je nekaj težav povzročal že v sredo, saj o vetrolomu in podrtih drevesih prejšnjo noč poročajo iz Beltincev, Kranja, Hajdine, Radovljice, Središča ob Dravi in Apač. V Tržiču, Bohinju in Gornji Radgoni je veter med drugim odkrival strehe.