Sadjarji opozarjajo na italijanske in španske sadeže, ki jih še nedozorjene pobirajo z dreves, s kemičnimi postopki prisilijo v zorenje v hladilnicah, potem pa jih prekupčevalci pri nas samo po evro ponujajo kot domače marelice. Davorin Poljšak, ki ima enega večjih nasadov na Planini nad Ajdovščino, se jezi: "Črni trg je pri sadju še kako živ. Prekupčevalci, tako imenovana 'zelena mafija', kupujejo poceni in ceneno, nekakovostno sadje na veletržnicah."

"Tam je ogromno italijanskega, španskega, pa tudi avstrijskega sadja – zdaj seveda največ marelic –, ki pa se ne more primerjati z našim. Na prvi pogled so uvožene marelice res brezhibne, sijoče, lepih barv – toda to je samo olupek. Ko ugrizneš, je sadež povsem brez okusa. Vemo, tam zunaj marelice poberejo še zelene z drevesa, potem pa jih s plini in kemikalijami umetno zorijo. Seveda takšne lahko ostanejo na pogled lepe še tedne in tedne, naše, domače marelice, dozorjene na drevesu, pa se zmehčajo že po nekaj dneh. Toda naše so kakovostne, zdrave, s soncem – in ne s kemikalijami – obsijane," poudarja.

Dampinške cene
Peter Marc s kmetije pri Fortunatovih na Planini ima več kot tisoč marelic v polni rodnosti in še šeststo mladih dreves. Zdaj je sezona obiranja na vrhuncu. Z letino je zadovoljen: "Letos so res obilno rodile. Veje se kar šibijo pod plodovi. Od zgodnjega jutra do poldneva jih obiramo, zatem jih doma prebiramo, zvečer pa jih razvažam okoli po vsej Sloveniji."

Peter dobro ve, koliko truda je treba vložiti v kakovostno sadje, zato je nad dampinškimi cenami uvoženih marelic toliko bolj razočaran: "Marelice, ki so kemično obdelane, pobirajo v sadovnjaku vse po vrsti. Še nedozorele jih pripeljejo v hladilnice. Mi pa pustimo vsak sadež, da dozori na drevesu. In zato vsako drevo obiramo večkrat - tudi petkrat, šestkrat skozi več dni, saj potrgamo le popolnoma dozorele marelice. In pri nas v sadovnjaku ni kemije, saj smo v integrirani predelavi. Cena takšnih naših marelic je dva evra, tiste iz uvoza pa potem prodajajo po evro. Kako naj bom konkurenčen?!?"

Največji strnjen nasad
Na Planini imajo največji strnjen nasad marelic daleč naokoli, več kot tri tisoč dreves je v njem. Lastnika sta dva, še več kmetov pa ima po nekaj sto dreves pri hišah. Peter Marc, ki ima marelice v strnjenem nasadu, je uredil tudi namakanje: "Je pa res, da me to drago stane. Namakam namreč z vodo iz vodovoda. Toda brez tega pridelka ne bi bilo. Vendar računam, da se mi bo ta vložek obrestoval pri kilogramih in kakovosti letine. Speljal sem štiri kilometre in pol namakalnih cevi." V največjem nasadu je cela paleta različnih sort marelic. Več kot trideset vrst jih zori na Planini. Zorijo ves junij in še v prve julijske dni. Najboljše zagotovilo, da je marelica zdrava in prava, je nakup pri sadjarju ... Zato vas sadjarji vabijo na Planino nad Ajdovščino, kjer se lahko sami prepričate, kje in kako dozori to so(n)čno vipavsko sadje.

Vrhunec marelic na ivanovo
Ko pridete na Planino, vas gostoljubno pričakajo tamkajšnja dekleta in žene. Povezane so v Društvo planinskih gospodinj in ni ga vaškega ali drugega praznika, ki ga ne bi oplemenitile s pravo domačo kuhinjo. Izdale so tudi knjigo Da ne bi pozabili, kjer so zbrale recepte značilnih jedi s Planine. Prav posebno mesto v njej imajo seveda marelice. Vilma Česen, predsednika Društva gospodinj s Planine, je povedala: "Zdaj prihaja vrhunec naših planinskih marelic. To je 24. junij. Mi ga imenujemo ivan, ivanovo. Takrat zagorijo kresovi ... In takrat je naša marelica zares rdeča, rumena – takrat zažari kot ogenj." Planinske gospodinje so ob našem obisku pripravile tudi nekaj značilnih jedi z marelicami. Na primer domač kruh, pečen v krušni peči, namazan s smetano in marelično marmelado, pa marelični kompot, sladoled z mareličnim prelivom, pecivo z marelicami in medom, krompirjeve cmoke s svežimi marelicami in marelično marmelado, krofe z mareličnim nadevom, domač sir s suhimi marelicami, marelični sok, marelični liker … Skratka – marelica je na Planini res kraljica poletne kuhinje.

Marelica – zakladnica zdravja
Marelica je pravo bogastvo. Je pravi vir zdravja. V njej je ogromno vitaminov A, B2, B3 in C, vsebuje kar desetkrat več magnezija kot drugo sadje. Ob vsem tem je še nizkokalorična. Marija Merljak, prehranska strokovnjakinja, je na enem izmed praznikov marelic na Planini poudarila: "S stotimi grami svežih marelic dobimo tolikšno količino železa kot v četrt kilograma svežih jetrc! Deciliter in pol soka iz svežih marelic pokrije dnevno količino naših potreb po karotenu. Izboljšujejo možganske funkcije, saj poleg magnezija vsebujejo tudi fosfor. Ta dva elementa uravnavata krvni tlak. Sok marelic dobro dene vsem, ki imajo želodčne težave. Zaradi vitamina A lepšajo našo kožo. Namočene suhe marelice odpravljajo zaprtje, suhe so tudi bogate s kalijevim karbonatom, ki ga potrebujejo srčni bolniki … In še nekaj pomembnega - marelica z vkuhavanjem v marmelade ali sušenjem ne izgublja zdravilnih lastnosti." Toda za vse to je prvi pogoj, da marelica dozori na drevesu. Prepričajmo se torej, da gre res za zdravo, domačo marelico, pravi so(n)čen sadež, ki ga je te dni največ na Planini nad Ajdovščino.

Besedilo in fotografije: Mojca Dumančič, TV Slovenija