Predlog zakona daje podlago za izdelavo končne ocene škode tako pozebe med 5. in 9. aprilom kot tiste med 18. in 22. marcem ter za nujne interventne ukrepe za odpravo njenih posledic.

Sorodna novica Zaradi pozebe najmanj 40 milijonov evrov škode, letos slovenskega sadja skoraj ne bo

Kot je na seji dejal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej, se s predlaganim zakonom med drugim dovoljuje izredni dokup pridelka grozdja tudi z območij zunaj vinorodnega okoliša pridelave. Predlagani zakon je tudi pravna podlaga za izvedbo pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom v obliki ugodnih posojil za financiranje tekočih stroškov.

Za izvedbo sanacijskih ukrepov in za tekoče financiranje bo Slovenski regionalno razvojni sklad iz lastnih sredstev razpisal ugodna posojila za obratna sredstva z ročnostjo do pet let in vključenim dveletnim moratorijem za odplačilo glavnice. Kmetijsko ministrstvo bo zagotovilo sredstva za subvencioniranje obrestne mere.

Zakon vsebuje možnost odpisa obveznosti za vzdrževanje namakalnega razvoda Vogršček

S predlogom zakona se obenem ureja možnost odpisa obveznosti za vzdrževanje namakalnega razvoda Vogršček za lastnike oz. zakupnike kmetijskih zemljišč na območju namakalnega razvoda Vogršček, ki jim je zaradi sanacijskih del na pregradi Vogršček motena dobava vode. Gre za 16 namakalnih sistemov, ki so opredeljeni v uredbi o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov.

Sorodna novica Vogršček je prazen, kmetje ne morejo namakati

Negativno mnenje zakonodajnopravne službe: Zakon krši več členov ustave

Po besedah Hareja je škoda po prvotnih ocenah okoli 50 milijonov evrov. Do predlaganega zakona so bili kritični v zakonodajnopravni službi državnega zbora. Mnenje službe je bilo sicer pisano v veliki časovni stiski, saj je vlada predlog zakona v DZ poslala 24. junija, je opozorila predstavnica zakonodajnopravne službe Andreja Kurent. Predlogu so v službi predvsem očitali to, da želi celovito opredeliti vso materijo. Tako opredeljuje tudi, kakšen obrazec se mora tiskati.

Kurentova je poudarila, da tak način ni pravilen, pri tem pa se krši tudi več členov ustave. Posebej je izpostavila tudi odločbo ustavnega sodišča iz aprila 2020, kjer je sodišče opozorilo zakonodajalca, da pri svojem ravnanju ne sme posegati v pristojnosti izvršne veje oblasti.

Službe tudi niso prepričala pojasnila glede Vogrščka, saj gre za očitno za večletno težavo, za katero je sporno, da se rešuje v interventnem zakonu. Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil, da je komisija predlog zakona podprla, a si predvsem želijo, da se začne intenzivneje posvečati sistemu, ki bo učinkovitejši pri odpravi tveganj v kmetijstvu. Potrebne so namreč celovite sistemske rešitve, meni Zupančič.

NSi za vzpostavitev rizičnega sklada

Predrag Baković (SD) podpira predloge, čeprav se mu pri tem postavlja vprašanje, kako učinkovit bo dokup grozdja z drugih vinorodnih območij. Strinja se z Zupančičem, da je zaradi podnebnih sprememb problematiko treba reševati sistemsko in dolgoročno. Bistvo težave sicer vidi v tem, da se kmetje zaradi premij in odbitnih franšiz ne odločajo za zavarovanje pred nesrečami.

Na to je opozorila tudi poslanka NSi-ja Iva Dimic, ki je pri tem izpostavila, da so zadnje ujme sicer nekoliko povečale delež zavarovanih kmetov, a drastično pada delež zavarovanih površin. Zavzela se je tudi za vzpostavitev rizičnega sklada, ki bi pomagal ob takšnih nesrečah.

Sorodna novica Letošnja letina češenj v Brdih najslabša v 20 letih

LMŠ: Ministrstvo bi se moralo bolj posvečati preventivi

Jože Lenart (LMŠ) je izpostavil, da samo zavarovanje na dolgi rok ne rešuje ničesar. Ministrstvo bi se tako po njegovem mnenju moralo bolj posvečati preventivi. Opozoril je tudi na to, da v pomoči niso bili zajeti čebelarji. V LMŠ-ju bodo zakon sicer podprli, je še pojasnil.
K preventivnemu delovanju je pozval tudi Ljubo Žnidar (SDS). Naravne ujme so namreč postale stalnica, stalno poplačevanje škode pa je nevzdržno za proračun. Le z učinkovito preventivo bo škode v prihodnjih letih občutno manj, meni.

Poslanka Levice Violeta Tomić je opozorila na pripombe zakonodajnopravne službe. Zelo pomembno se ji namreč zdi, da se upoštevata načelo delitve oblasti in ustava. Kot je pojasnila, v Levici zakonu ne morejo nasprotovati, saj gre za pomoč kmetom, a ker je toliko členov v neskladju z ustavo, so se glasovanja vzdržali.

Po besedah Vojka Starovića so se glasovanja vzdržali tudi v poslanski skupini SAB-a. Kot je pojasnil, se jim zdi neresno sprejemati zakonodajo, ki ni skladna s pravnim sistemom. Pogreša tudi konsistentno kmetijsko politiko. S svojimi predhodniki se je strinjal tudi podpredsednik odbora Jani Ivanuša (SNS). Se je pa vprašal, zakaj imajo poslanci pred seboj sedem milijonov vreden zakon, ko pa je škoda za zdaj ocenjena na 50 milijonov.

Harej je pojasnil, da so znesek določili na podlagi usklajevanj s finančnim ministrstvom ter na podlagi izkušenj in ocen škode iz let 2016 in 2017. Glede očitkov zakonodajnopravne službe je med drugim pojasnil, da so se za celovito urejanje materije odločili na podlagi izkušenj iz 2016/2017. Odbor je potrdil predlog zakona, brez glasu proti pa so bila sprejeta tudi dopolnila, ki jih je predlagala koalicija.