Po katastrofalnih poplavah leta 2010 in 2014 so se pristojni letos le zganili in začeli čistiti kritične vodotoke. Ker vnovič prihaja potencialno nevarno vremensko obdobje, to je obdobje obilnejših in trajnih padavin, smo se pri pristojnih institucijah pozanimali, kako se lotevajo zaščite v boju proti poplavam ter ali imajo pripravljene tudi kakšne obsežnejše ukrepe.

Minulo leto je agencija za okolje (Arso) že izpostavila, da bi za ustrezno čiščenje vodotokov potrebovala vsaj 25 milijonov evrov na leto (takrat so jih dobivali le okoli sedem milijonov, zaradi česar so bile številne struge neurejene, kar je močno povečalo uničevalnost poplav).

Sprememb pri črpanju iz vodnega sklada, kljub obljubam, ni
Ta denar je Arso letos končno dobil, kolegi iz oddaje Tarča pa so lani tudi izpostavili, da v vodnem skladu letno ostajajo milijoni evrov, ki so namenjeni prav za vzdrževanje vodotokov, a se ne porabijo. Nova ministrica za okolje Irena Majcen je takrat v Tarči napovedala spremembe pri porabi denarja iz vodnega sklada, zato nas je najprej zanimalo, kaj se je na tem področju v letu dni spremenilo.

Ne prav veliko, sodeč po odgovoru. Na vprašanje, ali bo v prihodnje denar iz vodnega sklada porabljen tudi za sanacijo in vzdrževanje vodotokov ter koliko ga je v skladu za to sploh na voljo, so odgovorili le (vprašanja smo jim poslali v začetku septembra), da proračuna za leti 2016 in 2017 še nista sprejeta, tovrstni programi pa so vezani nanju. Niti besedice torej o vodnem skladu.

Ministrstvo za okolje (MOP) prav tako nima nobene ocene stroškov, koliko bi stali celovita sanacija in poplavna zaščita na vseh ogroženih območjih. Imajo pa določen pregled nad poplavno ogroženimi področji, kjer so kot podlago za izvedbo protipoplavnih ukrepov vzeli državne prostorske načrte (DPN).

Ti določajo območja, kjer je nevarnost poplav in kjer se ne smejo izdajati gradbena dovoljenja, določitev teh območij pa poteka na podlagi prejšnjih protipoplavnih študij, ki že vsebujejo tudi določene omilitvene ukrepe. "Izdelani in sprejeti DPN-ji pokrivajo območja Ljubljane, Železnikov, Savinje, Drave in Mure in Spodnje Save," so še dodali.

Nekaj so naredili, a ne razkrivajo, koliko je to stalo
Kot že rečeno, je denar Arso letos le dobil, zato smo jih povprašali, koliko točno ga je bilo letos predvidenega za sanacijo vodotokov, koliko ga je bilo za to porabljenega, kaj je bilo letos že storjenega pri čiščenju vodotokov in koliko denarja je za te projekte predvideno za prihodnja leta.

Vprašanja o denarju so na ministrstvu in Arsu povsem ignorirali. So pa navedli, kaj vse so naredili. V prvi polovici septembra so končali interventna dela na 185 od 187 lokacijah, ki so obsegala:

- odstranitev plavin in plavja iz profilov vodotokov in zagotovitev večje pretočnosti,
- odstranjena je bila prekomerna zarast iz pretočnih profilov in preprečeno razlivanje zunaj strug že ob manjših pretokih,
- nadvišanje brežin vodotokov in preprečitev razlivanja zunaj strug že ob manjših pretokih,
- preprečitev nadaljnje erozije brežin in preprečitev spodkopavanja objektov in infrastrukture,
- ukrepe za zadrževanje plavin v zaledjih hudournikov in preprečitev zasipanja objektov in infrastrukture nizvodno,
- po besedah Arsa so v teku še redna vzdrževalna dela, ki obsegajo dejavnost na vodni infrastrukturi, košnje nasipov, čiščenje naplavin iz zadrževalnikov, čiščenje kraških ponorov in ostalih pregrad in zamaškov vodotokov, čiščenje onesnaženj na celinskih vodah in morju idr.

Načrtovana dela so zdaj verjetno že pri koncu, ali bodo dovolj za preprečevanje posledic poplav na najkritičnejših območjih, pa bo pokazalo že prvo daljše in/ali močnejše deževje.