"To je res čudovito obarvano bitje, ki se te težko ne bi dotaknilo," se spominja svojih ornitoloških začetkov. Ornitologija je tako v mladih letih postala njen konjiček, zdaj pa je že dobri dve desetletji poklic. O očarljivem svetu ptic, našem odnosu do njih, velikem skoviku, hribskem škrjancu in črnočelem srakoperju, naravovarstvenih projektih na Goričkem in v Vipavski dolini, pa tudi o tem, da delo ornitologov ni vedno le romantično, kakor si ga radi predstavljamo, v tokratnem podkastu V imenu narave.

Kako dobro poznamo ptice?
Odnos in naklonjenost do ptic sta tesno povezana z našim poznavanjem ptičjega sveta. Zelo dobro poznamo zlasti tiste vrste ptic, ki jih pogosto srečujemo v bližini. To so na primer vrane in golobi, dobro poznamo tudi siničke, taščice, kose in vrabce ... A že pri teh običajno ne ločimo med domačimi in poljskimi vrabci, ki so v Sloveniji med najpogostejšimi, čeprav se ti dve vrsti po svoji ekologiji močno razlikujeta. Ena je pri gnezdenju bolj vezana na človekova bivališča, druga potrebuje dupline. Mnogo slabše poznamo vrste ptic, ki naseljujejo gozdove, in vrste, ki jih le slišimo, a le redko vidimo. Takšne so tukalice in vodne ptice, ki živijo v gostem trstičju, kot na primer bobnarica in čapljica.

Kaj lahko kot posamezniki naredimo za ptice?
Na splošno imamo ptice zelo radi in se strinjamo s tem, da jih je treba varovati. Ko pa bi morali zanje kaj narediti, se pogosto zalomi. Če želimo na svojem vrtu imeti siničko in kosa, moramo zasnovati vrt, ki tem vrstam omogoča preživetje. Ljudje pa pogosto na vrtove raje posadimo visoke ograje iz cipres, jih tlakujemo, skrbimo za pokošeno trato brez plevela in cvetočih rožic, se odločamo za nizkodebelno sadno drevje ... A če želimo imeti v bližini svojega doma čim več ptic, moramo vrt in okolico urejati preudarno. Posaditi bi morali plodonosno grmovje, recimo črni trn, drnulje, brogovite, šipek, torej rastline, ki imajo jeseni veliko plodov in so lahko tudi zelo dobro gnezdišče za nekatere vrste. Na vrtu lahko namestimo tudi gnezdilnice, za katere moramo redno skrbeti, dolgoročna naložba, ki se zagotovo obrestuje, pa so tudi visokodebelna sadna drevesa, v katerih nastanejo dupline.

Zakaj so nekatere vrste ptic pri ljudeh osovražene?
Med izrazito osovraženimi vrstami ptic so sive vrane. Zelo veliko klicev na ornitofon je zaradi sivih vran, namreč da so te krive za upad števila ptic pevk, da zaradi njih ni več siničk in kosov. Vrane so vsejede in tudi prav nič izbirčne: kar najdejo, bodo brez zadržkov tudi pojedle. "Pri njih gre za preživetje, ne za zlobo, v nasprotju s človekom," poudari Katarina Denac. Obenem pa je to tudi le ena plat zgodbe. Siva vrana v času, ko gnezdi, poje tudi ogromno žuželk, ki jih išče na travnikih in njivah, in ta segment njenega življenja, njenega prehranjevanja je z okoljskega vidika še popolnoma neovrednoten.

Projekt Gorička krajina
Na Goričkem poteka projekt Gorička krajina, v sklopu katerega varstvene dejavnosti na terenu izvaja Krajinski park Goričko. Projekt se posveča predvsem vrstama veliki skovik in hribski škrjanec. Populaciji obeh vrst sta zelo upadli. Leta 1997 je bilo na primer še med 210 in 250 parov velikega skovika, v zadnjih letih je le še 70 do 80 parov. Krajinski park Goričko je zato zasnoval in izpeljal več ukrepov, kot sta na primer postavitev lovnih prež, s katerih lahko ptica lovi in bolje opazi plen, in puščanje nepokošenih pasov trave, ki so med drugim zelo pomembni kot življenjski prostor žuželk. Veliki skovik je namreč vrsta, ki se hrani predvsem z velikimi kobilicami, deloma tudi z bramorji in poljskimi murni, le redko z mišmi in veščami. Zasadili bodo tudi mejice in visokodebelne sadovnjake, namestili pa so tudi že okrog 250 gnezdilnic. Pomembna naloga ornitologov je zdaj spremljanje učinkovitosti ukrepov. In ker je veliki skovik dejaven ponoči, tem pticam na hrbet namestijo majhne nahrbtnike z GPS-oddajniki, s katerimi lahko natančno spremljajo njihovo gibanje.