V soboto, 11. marca, je uradni veterinar Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na kmetiji v vasi Podgora pri Kotljah na podlagi suma o zanemarjanju živali opravil izredni nadzor. Ugotovil je, da je v hlevu osem poginulih živali, pozneje pa je poginilo še eno govedo, so pozneje sporočili z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Trupla so bila v različnih stadijih razpadanja. "Od najstarejšega kadavra so ostale samo še kosti," je na novinarski konferenci povedal direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Branko Podpečan.

Veterinar je najprej za preostalih 14 živali, ki niso bile smrtno ogrožene, odredil, da se jim zagotovita pitna voda in suho ležišče. Pozneje so lastnici kmetije odredili tudi odvzetje preostalih živali. "V hlevu so bile izredno slabe higienske razmere. Bile so debele obloge gnoja, pomešane z gnojnico. Pitne vode in krme v času pregleda ni bilo na voljo. Večina živali ni bila označenih." Poginule živali je odpeljala veterinarsko-higienska služba, da bi ugotovila vzrok pogina. Danes poteka odvzem živih živali s kmetije.

Kmetijska inšpekcija je bila na kmetiji že novembra

Na koroški kmetiji je nadzor že novembra opravila tudi kmetijska inšpekcija, je na današnji novinarski konferenci pojasnil direktor inšpekcije za kmetijstvo na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Primož Marolt in dodal, da je bilo takrat 19 od skupno 22 živali neoznačenih. Prav tako neoznačeni sta bili tudi dve novorojeni teleti.

Pristojna inšpektorica je po njegovih besedah takoj naslednji dan izdala ureditveno odločbo, ker pa lastnica ni storila, kar ji je bilo odrejeno, je uvedla prekrškovni postopek na podlagi zakona o živinoreji. Med ponovno opravljenim pregledom kmetije 10. marca je našla poginulo žival, o čemer je obvestila policijo in pristojne organe uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V prebavilih našli ostanke plastike

Glede vzroka za pogin živali je Podpečan dejal, da pisnega izvida patologa še nimamo. "Prve informacije, ki jih je sporočil je, da je v kapici našel ostanke plastike oziroma folije. Tako da je eden od možnih vzrokov tudi ta, da so krave jedle ovojno folijo bal silaže, kar je povzročilo zamašitev kapice in prebiralnika in potem oviranje prehoda hrane skozi prebavila in pogin," je dejal Podpečan.

Veterinar je v nadaljevanju odredil tudi odvzem preostalih živali na kmetiji. Zaradi težke dostopnosti in razmočenosti terena nakladanje in odvzem teh živali poteka danes. Po pregledu se bo uradni veterinar odločil, kako bo ravnal s temi živalmi naprej. Pojasnil je, da morajo v vsakem primeru živali prodati. Kupci jih nato namestijo v svoje hleve, včasih pa jim morajo zaradi neoznačenosti in bolezni poiskati vmesno nastanitev. Druga možnost pa je tudi, da gre žival neposredno v zakol.

Lastnici kmetije je bila z odločbo izrečena trajna prepoved imetja goveda v prihodnje, stekel pa je tudi že postopek za odvzem certifikata ekološke pridelave, je še navedel Podpečan.

Glede preostalih postopkov se bo po njegovih besedah uradni veterinar odločil, ali bo to kaznoval v prekrškovnem postopku ali bo naznanil kaznivo dejanje tožilcu. To odločitev bo sprejel, ko bo zbral vse dokaze in se potem odločil o tem, "ali je šlo za hudo malomarnost ali celo za naklep, da se je to zgodilo".

Glede kazni v prekrškovnem postopku je pojasnil, da kazen, če niso zagotovljene možnosti reje, za fizično osebo znaša od 200 do 400 evrov, za to, da je živali krmila s snovmi, ki lahko povzročijo poškodbe, trpljenje ali pa celo pogin, pa kazen znaša od 800 do 1200 evrov za vsako žival.

Če bo stekel postopek ugotavljanja sumov kaznivega dejanja in bo sodišče ugotovilo, da gre za hudo mučenje živali, je kazen od enega do treh let zapora.
Podpečan se je odzval tudi na navedbe, ki jih je lastnica kmetije oz. zavezanka podala za Večer, in sicer, da ni imela možnosti sodelovati v postopkih in da je klicala higienike za odvoz kadavrov. Podpečan je odgovoril, da se je zavezanka v postopkih izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile izrečene v postopku do zdaj.

Kar zadeva dosegljivost veterinarsko-higienske službe, pa je dejal, da se za to stanje ne more izgovarjati na to službo, ker je številka dosegljiva na spletni strani, tudi vsi veterinarji jo imajo. "In če bi poklicala veterinarja, da ji presodi, zakaj ji živali poginjajo, bi ga tudi dobila. Lahko trdim, da veterinarsko-higienska služba nikoli ni prišla tako pozno, da bi od živali ostale samo še kosti".

Rejci se ne odločijo za pomoč veterinarjev

Glede uvedbe okrepljenih nadzorov inšpekcijskih služb, da bi se izognili podobnim primerom, je Podpečan dejal, da ni mogoče, da bi lahko imeli pod stalnim nadzorom med 29.000 in 30.000 rejcev v državi. O tem, katere kmetije pridejo na vrsto, se odločajo na podlagi ocene tveganja in različnih baz podatkov, je dejal.

Kot težavo je izpostavil tudi opuščanje veterinarske pomoči pri rejcih. "Če so živali jedle folijo in če bi gospa poklica veterinarja ter se posvetovala z njim, bi veterinar odredil sekcijo pri prvem in drugem poginu, preostale živali pa bi lahko rešila," je pojasnil in dodal, da je pri govedu pogosto, da spomladi zaradi pomanjkanja hranil ližejo vse naokoli. "Verjetno so tudi iz tega razloga jedle to folijo," je ocenil.

Glede morebitnega povečevanja podobnih primerov je povedal, da podatki iz zadnjih let tega ne potrjujejo. Takšnih primerov je od pet do šest na leto, vzroki pa so največkrat osebne narave. To so invalidnost, starost in finančne težave.