Ambiciozne energetske in podnebne politike so po oceni ministra Bojana Kumra ključnega pomena za učinkovito blaženje podnebnih sprememb, spodbujanje gospodarske rasti, krepitev energetske varnosti in strateške neodvisnosti ter ohranjanje globalnega vodilnega položaja pri reševanju enega najbolj perečih izzivov našega časa. Ob tem je spomnil, da morajo članice EU-ja do konca junija oddati posodobljene energetske in podnebne načrte.

Po njegovih besedah bodo za uresničitev skupne zaveze, da do leta 2050 Evropska unija postane podnebno nevtralna, potrebna velika prizadevanja, tako na ravni posameznika kot skupnosti. Ta prizadevanja najprej in predvsem zahtevajo prehod od fosilnih goriv k čisti energiji, je izpostavil minister.

Ocenil je, da bodo zlasti obnovljivi viri energije pomembni za krepitev energetske varnosti in zmanjšanje odvisnosti od uvoženih goriv. Z vlaganjem v domače obnovljive vire energije in spodbujanjem energetske učinkovitosti lahko po njegovih besedah zmanjšamo občutljivost na geopolitične napetosti in nestanovitnost cen na svetovnih energetskih trgih.

Kumer je govoril na začetku ministrskega srečanja, ki so se ga udeležili ministri in visoki vladni predstavniki, pristojni za energetiko, iz 12 držav, sedmih članic EU-ja (Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Bolgarije, Romunije in Grčije) ter petih nečlanic (Srbije, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Albanije). Srečanje je bilo sicer del mednarodne konference SEEnergy na temo energetskega prehoda jugovzhodne Evrope v nizkoogljično družbo, ki se je na celjskem sejmišču začela v sredo, končuje pa se danes.

Pogodba o energetski skupnosti

Ministrom in visokim vladnim predstavnikom se je danes pridružil še Arthur Lorkowski, direktor Energetske skupnosti, katere ustanovitev leta 2006 je bila, kot so spomnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, pomemben korak k panevropskemu energetskemu trgu.

S podpisom pogodbe o energetski skupnosti so se namreč tudi države Zahodnega Balkana zavezale k izvajanju najpomembnejše energetske zakonodaje EU-ja in morajo tako do konca junija letos tudi one pripraviti lastne nacionalne energetske in podnebne načrte kot strateške smernice za doseganje podnebnih in energetskih ciljev, usklajevanje s cilji EU-ja in spodbujanje trajnostnega razvoja.

V okviru današnjega srečanja sta potekala dva panela, prvi je bil namenjen spremembam in trendom v posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, drugi pa razogljičenju jugovzhodne Evrope.

Kumer, ki je sodeloval v drugem panelu, je v izjavi po srečanju izrazil zadovoljstvo nad uspešnimi in plodnimi razpravami. "Z uporabo obnovljivih virov energije, izboljšanjem energetske učinkovitosti, diverzifikacijo virov oskrbe in sprejetjem drugih trajnostnih praks lahko te države izkoristijo svoj potencial za zeleno rast in blaginjo. Ta proces ponuja priložnosti za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in boljše regionalno sodelovanje," so Kumrovo izjavo ob koncu srečanja navedli na ministrstvu.

S sodelovanjem lahko države izkoristijo priložnost za energetske rešitve

Priložnosti za pospešitev prehoda v trajnostno prihodnost, ki jih državam prinaša usklajevanje nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov s cilji EU-ja, je poudarila tudi državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. Z inovacijami, sodelovanjem in ambicioznim političnim delovanjem lahko države EU-ja po njenih besedah izkoristijo to priložnost za oblikovanje odpornih energetskih in podnebnih rešitev za prihodnje generacije.

Izzive, ki jih zeleni prehod pomeni za države Zahodnega Balkana, pa je ponazoril črnogorski minister za energijo in rudarstvo Saša Mujović. Po njegovih besedah je to zelo zahtevna naloga, pri kateri so že naleteli na težave. Prva se nanaša na ustavitev Termoelektrarne Pljevlja, druga pa na prepoved kurjenja premoga v gospodinjstvih. Od Evropske komisije pričakuje razumevanje položaja države in podporo v sklopu pogajanj za članstvo v povezavi.