"Z izkupičkom pogajanj v Katovicah sem nezadovoljen," je poudaril minister za okolje Jure Leben in dodal, da je razočaran predvsem zaradi tega, ker besedilo glavnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) sploh ni omenjeno v zaključkih. Poročilo IPCC-ja namreč ugotavlja kritičnost podnebnih razmer in priporoča še ambicioznejši cilj od Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, s katerim so se podpisnice zavezale k prizadevanjem, da globalno segrevanje na letni ravni ne bi preseglo 1,5 stopinje Celzija. Leben je ob tem poudaril, da bi moralo to izhodišče biti vsaj omenjeno v zaključkih letošnje podnebne konference združenih narodov (COP24), a tega ni. Svoje nezadovoljstvo je, kot je dejal, izrazil tudi na ministrskem zasedanju.

"Povedal pa sem tudi, da mora vsaka država najprej pomesti pred svojim pragom," je dejal Leben in dodal, da bo Slovenija skušala tu delovati z zgledom. Zato bo prihodnje leto podvojila finančni vložek v podnebni sklad, ki bo tako imel na voljo 148 milijonov evrov. Leben je ob tem dejal, da to ne pomeni obremenitve proračuna, temveč bodo sredstva pridobili s trgovanjem z emisijskimi kuponi. "Na tak način bo Slovenija naredila svoje delo in okrepila dolgoročno strategijo do leta 2050. Moramo svoje delo zgledno opraviti, če že na mednarodnem terenu ne more priti do dogovora."

Leben: Predlagal bom drzno politiko
Kaj to v praksi pomeni za konkretne projekte v Sloveniji? Leben je poudaril, da bodo emisije iz TEŠ-a zajete v dolgoročni strategiji in energetskem konceptu. "Jaz bom predlagal drzno politiko zmanjševanja emisij, kaj bo s tako investicijo, pa se bo morala odločiti tudi vlada," je dejal Leben in dodal, da je imel bilateralno srečanje z nizozemskim ministrom, ki je poudaril, da se je vlada na Nizozemskem odločila zapreti vse termoelektrarne, tudi tiste, ki so bile novejše investicije.

Glede črpanja plina v Petišovcih je dejal, da trenutno tečejo neodvisni postopki na agenciji za okolje. Glede programa za podnebne spremembe pa je dejal, da ne bo več subvencij za avtobuse na plin, temveč samo še za avtobuse, ki jih poganja elektrika in nove tehnologije na tem področju. Glede napovedi prepovedi uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk je napovedal sestanke s trgovci, kjer jim bo predlagal, da bi šli še korak naprej in da plastične nakupovalne vrečke sploh ne bi bile več na voljo niti za nakup. Glede odziva trgovcev pričakuje, da jim bo uspelo najti rešitev.

Napovedal je tudi spremembe Zakona o varstvu okolja, v okviru katerega bodo iskali rešitve, da bodo izdelki zapakirani v embalaži, ki bo omogočila čim učinkovitejše recikliranje. "S trgovci in proizvajalci bomo morali pri tem sodelovati," je dejal Leben in dodal, da pričakuje, da bodo skupaj našli ustrezne rešitve.

Nevladne organizacije razočarane nad COP-om
Izkupiček letošnje podnebne konference pa ni razočaral samo ministra, temveč tudi nevladne organizacije. V nevladni organizaciji Umanotera so ocenili, da je v času, ko celotnim skupnostim in ekosistemom grozi izumrtje, konferenca znova pokazala, da kratkoročni interesi držav prevladujejo nad znanostjo, poroča STA.

"Leto podnebnih katastrof in alarmantno opozorilo svetovnih znanstvenikov bi moralo prinesti veliko več," v Umanoteri komentirajo izid podnebnih pogajanj na Poljskem. Po njihovi oceni je neodgovorno od svetovnih voditeljev, da ni prišlo do dogovora o potrebnem povišanju podnebnih ciljev, da bi dosegli potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. "Slab priokus puščajo prepirljivost okrog tehnikalij in prizadevanja nekaterih držav, da bi razvodenela pomembnost poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 stopinje," so dodali.

Mladi podnebni aktivisti predstavljajo novo upanje
Kot pozitiven vidik, ki je najbolj zaznamoval letošnji COP, pri Umanoteri izpostavljajo prisotnost mladih podnebnih aktivistov, ki so "postavili ogledalo okornemu, zastarelemu in z interesi fosilnega kapitala zavrtemu procesu podnebnih pogajanj". Podnebne spremembe mladi prepoznavajo kot krizo, ki bo resnično in usodno zaznamovala njihova življenja, in zahtevajo njeno takojšnje naslavljanje, so poudarili.

Za to so že danes na voljo vsa potrebna znanja, tehnologije in sredstva, manjka samo politična volja. "Sporočila mladih politikom in gospodarstvu so bila ostra in jedrnata: časi političnih floskul o zeleni rasti so mimo – zdaj štejejo samo dejanja, fosilna goriva morajo ostati v tleh," so še zapisali. Poročali pa smo že, da so bili podobno nezadovoljni z izkupičkom COP-a tudi pri društvu Focus.

Ogorčene tudi mednarodne organizacije
Slovenske nevladne organizacije niso osamljene v nezadovoljstvu z izkupičkom letošnjega COP-a. Ob koncu podnebne konference je namreč tudi več mednarodnih nevladnih organizacij pozvalo države k odgovornejšemu odnosu do pariškega sporazuma in načrtov za prihodnost. Medtem ko je največji delež kritik letel na ZDA, Savdsko Arabijo, Rusijo in Kuvajt, ki so zavrnile, da bi bilo poročilo IPCC-ja sploh predmet pogovorov, a kot je opozorila Meena Raman iz mednarodne organizacije Third World Network, so te države le uradni glas onesnaževalcev, medtem ko mlajše "partnerice, kot so Japonska, Avstralija in EU, počnejo vse, da se pripravijo pravila, ki čim manj posegajo v dobičke in v celoti prenašajo breme na revne in ranljive skupnosti".