"To ne predstavlja le sanitetnega in okoljskega problema, ampak tudi varnostni problem, ker komunalna podjetja ne morejo več zagotavljati osnovne požarne varnosti," je spomnil. Zato je bil prisiljen poseči po interventnem zakonu, ki ga bodo poslanci predvidoma sprejemali po nujnem postopku, in skrajšati čas javne obravnave predloga zakona na 14 dni. Vse deležnike je Leben pozval, naj hitro podajo svoje pripombe in predloge.
Osnutek je dostopen na tej povezavi, rok za podajo pripomb se bo iztekel 26. oktobra.

Z deležniki želi sicer Leben delati "z roko v roki". Za ta teden tako napoveduje posvet s komunalno zbornico, prihodnji teden sledi pogovor z družbami za ravnanje z odpadno embalažo.

Snaga: Treba je nekaj narediti
"V Snagi in gospodarskem interesnem združenju predelovalcev odpadkov smo vseskozi opozarjali, da je treba interventno nekaj narediti," je povedal prvi mož Snage Janko Kramžar. Predlog zakona zato podpirajo, vključili pa se bodo tudi v razpravo o njegovem morebitnem izboljšanju, je napovedal.
Interventne rešitve je pozdravil tudi direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Sebastijan Zupanc. Vendar zbornico skrbi, da bo zakon veljati začel šele čez nekaj mesecev. "Mi imamo skladišča polna odpadne embalaže, izprazniti jih moramo danes in zdaj," je poudaril. Zato si želi, da bo Lebnu in njegovi ekipi uspelo najti rešitev za teh nekaj mesecev.

Možnosti za začasno skladiščenje v zbornici vidijo v odlagališčih, ki imajo torej že urejena dovoljenja za ravnanje z odpadki, kjer je še na voljo prostor. Odlagališča so praviloma v lasti lokalnih skupnosti, je spomnil.

Leben je pritrdil, da inštitucije že preverjajo, kje po Sloveniji so takšne površine. Na ministrstvu se bodo že ta teden lotili priprave dokumentacije za razpis za začasno skladiščenje.

Do konca leta nameravajo na ministrstvu za okolje pripraviti tudi predlog novega zakona o varstvu okolja, ki naj bi področje sistemsko in trajno uredil. Prag za zavezance za plačilo embalažnine namerava Leben z ekipo do novega leta znižati s 15 ton na "minimalno".

Minister zagovarja tudi načelo onesnaževalec plača. "Tudi vsak od nas. Kolikor bomo proizvedli embalaže, toliko moramo pokriti stroškov za njeno recikliranje in končno odlaganje," je dejal. Prav tako pa bo novi zakon v ospredje postavil javno dobro, in ne tržnih načel.

Embalažnina kot pritisk na trgovce
Kramžar se je ob tem zavzel za spremembe sistema na način, da bi embalažnina pomenila pritisk na proizvajalce in trgovce, da dajo na trg take proizvode, ki se jih da ponovno uporabiti, popraviti ali reciklirati. "Zdaj je raven embalažnine taka, da tega pritiska ni," je spomnil.

Prav tako bi morali spremeniti to, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo trenutno niso zavezane odpadkov snovno reciklirati ali energetsko izrabljati. Vedejo se tako, kot je na trgu v nekem trenutku ugodneje zanje, je spomnil.

Sicer pa je Kramžar povedal še, da je v Ljubljani trenutno nakopičenih do 2.400 ton odpadne embalaže, po vsej Sloveniji do 10.000 ton. Stanje pa bi se lahko do konca leta še poslabšalo, saj družbe za ravnanje z odpadki trdijo, da so svoje obveznosti za letošnje leto že izpolnile.

Interventni zakon o odvozu odpadne embalaže in sveč predvideva, da bo ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo denar in pripravilo razpis za odvoz odpadkov. Pozneje naj bi stroške, kjer bo mogoče, izterjali od tistih, ki niso opravili svojega dela.