Po podatkih podjetja Arabian Gulf Oil Company, ki upravlja naftovod, od torka dalje dnevno izteče okoli 22.000 159-litrskih sodčkov nafte. V podjetju si prizadevajo, da bi čim prej odpravili napako in preprečili nadaljnje izlivanje nafte, poroča Deutsche Welle. Kot razlog za poškodbo v podjetju navajajo pomanjkanje vzdrževanja, glavni razlog zanj pa je pomanjkanje denarja.

Velika škoda, poslovna in okoljska, nastaja v času, ko je država v politični negotovosti. Z nafto bogata severnoafriška država je po padcu dolgoletnega vladarja Moamerja Gadafija leta 2011 zapadla v državljansko vojno, v kateri so se številne milice in politični tabori borili za moč in vpliv. Zaradi tega so zaprli veliko naftnih polj in z nafto povezanih obratov, čeprav ima država največje zaloge nafte v Afriki.

Oktobra 2020 je začela veljati prekinitev ognja po vsej državi, a se boji nadaljujejo. Prebivalci priznavajo rivalska premierja, parlament na vzhodu države je za novega premierja izvolil Fatija Bašago, mednarodna skupnost pa priznava za premierja Abdula Hamida Dbeibo.

Bašaga ima podpornike predvsem na vzhodu in jugu Libije, podprl pa ga je tudi vplivni general Kalif Haftar, ki je v letih 2019–2020 napadel Tripolis. Kot še poroča nemški medij, so maja v državi potekali najhujši spopadi po letu 2020.