Ekonomske neenakosti se v svetu povečujejo, na drugi strani prihaja do siromašenja javnega premoženja. Ekonomske neenakosti med drugim povečujejo tudi ogljične neenakosti, pri čemer večino izpustov ogljikovega dioksida ustvari peščica najpremožnejših.

"Kako je mogoče, da po več kot treh desetletjih takšnih in drugačnih mednarodnih dogovorov in podnebnih konferenc toplogredni plini še vedno strmo naraščajo?" se je ob predstavitvi Umanoterine študije Ekonomske in ogljične neenakosti v Sloveniji vprašala Ajda Cafun, vodja projektov.

Študija se osredinja tudi na stanje v Sloveniji, kjer družbeni razvoj, tako kot drugod po svetu, narekuje kapital, so poudarili na Umanoteri. Na podlagi več dejavnikov so se dohodkovne in zlasti premoženjske neenakosti v Sloveniji bistveno povečale, s tem pa tudi ogljične neenakosti in okoljski vplivi.

"Manj premožna polovica prebivalstva v Sloveniji ima v lasti le pet odstotkov celotnega premoženja, medtem ko ima en odstotek najpremožnejših v lasti 23 odstotkov celotnega premoženja gospodinjstev," je dejala Cafun in dodala, da so se neenakosti najbolj povečale v obdobju finančne krize v Sloveniji. Bistvena vira premoženjskih neenakosti sta sicer lastništvo in vrednost nepremičnin ter lastništvo finančnega in nefinančnega poslovnega premoženja.

Po drugi strani pa je povprečen ogljični vtis na osebo v Sloveniji v svetovnem merilu zelo visok. Ta je leta 2021 znašal skoraj 10 ton ogljikovega dioksida na prebivalca, kar je več kot dvakrat več od svetovnega povprečja, pri čemer je oseba v odstotku najpremožnejših izpustila 70 ton izpustov ogljikovega dioksida.

"Razred največjih lastnikov kapitala nas vodi v podnebni zlom"

"V zadnjih 30 letih so se ogljične neenakosti bistveno povečale, kar je posledica rasti ekonomskih neenakosti in na drugi strani nezadostnosti in nepravičnosti podnebne politike," je dejala Cafun.

V študiji Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom so na Umanoteri "onesnaževalsko elito" opredelili "kot razred največjih lastnikov kapitala, ki nas z luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom".

V študiji so med drugim predstavljeni podatki o ekonomskih neenakostih v svetu, pri čemer so raziskovalci posebej izpostavili dva med seboj povezana trenda – ekstremno koncentracijo zasebnega premoženja in siromašenje javnega premoženja.

"Ta trend je izjemno skrb vzbujajoč, saj se s kopnenjem javnega premoženja zmanjšujejo zmožnost držav, da zagotavljajo socialno varnost, zmanjšujejo neenakosti, posredujejo v gospodarstvo in rešujejo podnebno krizo," je poudarila Cafun.

Kot je povedala, si je po podatkih Svetovnega laboratorija za neenakost med letoma 1995 in 2001 najbogatejši en odstotek svetovnega prebivalstva prilastil 38 odstotkov vsega na novo ustvarjenega premoženja vrednosti. "V letu 2021 je odstotek najpremožnejših prebivalcev v svetu imel v lasti skoraj polovico vsega zasebnega premoženja, revnejša polovica pa zgolj en odstotek," je dejala Cafun.

Nadalje so raziskovalci skušali utemeljiti povezavo med sistemskimi ekonomskimi neenakostmi in podnebno krizo ter njenim povsem neuspešnim reševanjem v zadnjih desetletjih. Različne študije, ne glede na metodo, prihajajo do primerljivih ugotovitev - izpusti so močno skoncentrirani na vrhu svetovne porazdelitve bogastva, je pojasnila Cafun. "Najbogatejši en odstotek svetovnega prebivalstva je odgovoren za toliko izpustov kot manj premožni dve tretjini svetovnega gospodarstva," je podčrtala Cafun.