Slovenijo so v nedeljo, 4. novembra 2012, zajele padavine, ki so se v noči na ponedeljek okrepile in povzročile močno naraščanje rek in razlivanje vodotokov skoraj povsod po državi. Najhujše poplave so bile na porečju Drave, saj je ta reka zaradi povečanega pritoka iz Avstrije v dopoldanskem času 5. novembra močno narasla in začela poplavljati zlasti v spodnjem toku v Sloveniji (podrobneje na povezavi levo).

Sorodna novica Foto, video: Ljudje na strehah čakali helikopterje

Pretok Drave je na nekaterih mestih dosegel celo 2900 kubičnih metrov na sekundo, pred tem pa je bil največji izmerjeni pretok Drave 2600 kubičnih metrov na sekundo leta 1965. Običajni pretoki Drave se gibljejo do 500 kubičnih metrov na sekundo.

Zgrajeni protipoplavni nasipi

Deset let pozneje je večina povzročene škode odpravljena, državne in lokalne oblasti pa so pristopile k ureditvi boljše zaščite pred naraslimi vodami. Med drugim so bili zgrajeni protipoplavni nasipi v Dogošah in Dupleku, ki zagotavljajo boljšo zaščito pred poplavami, kot so jo tamkajšnji prebivalci imeli pred poplavnim dogodkom leta 2012, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala Mateja Klaneček z direkcije za vode.

Pripomogla tudi Evropska unija

"Vodnogospodarske ureditve Drave na odseku od Vurberka do Spodnjega Dupleka so stale 5,1 milijona evrov, na območju Dogoš pa 2,9 milijona evrov. Od tega je 85 odstotkov prispevala Evropska unija iz sredstev kohezijskega sklada, drugo so bili stroški državnega proračuna," pojasnjujejo na direkciji.

Odobren je bil tudi projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave na širšem ptujskem območju. V tem okviru se trenutno izvajajo ukrepi na območju Vičave, drugi so v fazi pridobivanja potrebnih soglasij in gradbenega dovoljenja. Med njimi so ureditev potoka Rogoznica, zadrževalnika Žabjak in razbremenilnika Rožnodolskega potoka ter ukrepi na območju Trčove, Žitečkega potoka v Dupleku in v Staršah.

Nekaterih ukrepov, na primer ureditve zmanjšanja poplavne ogroženosti na območju Malečnika in ureditve potoka Grajena, niso mogli izvesti, med drugim tudi zaradi nestrinjanja krajanov in lastnikov zemljišč s predlagano rešitvijo.

V okviru načrta za okrevanje in odpornost so predvideni še protipoplavni ukrepi v Dravogradu, ki naj bi bili izpeljani do 2026. Občina Dravograd je sporazum z direkcijo podpisala letos. Projekt je ocenjen na 11 milijonov evrov, je občina pojasnila za STA. Zajema gradnjo devetih protipoplavnih zidov in nasipov ob Dravi in Meži ter regulacije večjih hudourniških potokov v občini.

Projekti za pritoke Drave v Rušah, Mariboru

Nekaj investicij je po navedbah direkcije za vode predvidenih tudi na pritokih Drave v Rušah in Mariboru. Po besedah Klanečkove zagotavljajo poplavno varnost predvsem v naseljih in tam, kjer je ogrožena komunalna infrastruktura. "Še vedno pa ohranjamo poplavno ogrožena polja in nenaseljena območja, da se lahko reka tam razliva," je dejala.

Koliko se je dejansko zvišala poplavna varnost?

Na direkciji zagotavljajo, da lahko doslej zgrajeni nasipi prenesejo tudi takšne pritiske vode kot leta 2012. "Protipoplavni ukrepi, sploh kjer se varuje naselja, so dimenzionirani na teoretične stoletne vode, upoštevajo pa tudi še nekaj varnostne višine. Vodnogospodarske ureditve, ki so bile izvedene v Dogošah in Dupleku, bi lahko ubranile ta naselja tudi pred tovrstnimi visokimi vodami," je povedala Klaneček.

DEM ocenjuje sodelovanje z Verbundom kot zgledno

Kako visoke bodo vode v prihodnje, je odvisno od narave, ki je v zadnjem času zelo nepredvidljiva. "Visoka voda Drave novembra 2012 je na državni meji z Avstrijo ustrezala visoki vodi s povratno dobo približno 500 let, kar pomeni, da se takšne poplave lahko ponovijo tudi kot samo posledica delovanja naravnih pojavov. Situacija je verjetno še slabša, kot kaže osnovni verjetnostni izračun zaradi zaznanih podnebnih sprememb, pri katerih so posamezni ekstremi še izrazitejši," menijo v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM).

Te so v poplavah leta 2012 utrpele škodo 11 milijonov evrov zaradi poškodovane infrastrukture in še 9,6 milijona evrov zaradi izpada proizvodnje. Največ škode je bilo na hidroelektrarni Formin, ki zatem skoraj leto dni ni mogla obratovati. Poškodbe na proizvodnih objektih DEM-a so sanirali v letu 2013 in pozneje še na drugih objektih vodne infrastrukture.

V DEM-u ocenjujejo sodelovanje z upravljavcem elektrarn na Dravi na avstrijski strani, družbo Verbund, kot zgledno urejeno. "Navsezadnje brez tega ne bi bilo mogoče upravljanje vodotoka kot celote. V skladu s pravili nas Verbund obvešča o predvidenih pretokih visokih vod takoj, ko razpolaga z ustreznimi informacijami. V primeru sprememb nas obvestijo takoj po nastali spremembi," pojasnjujejo v DEM-u.

Dodajajo, da lahko vodo do pretokov okoli 1500 kubičnih metrov na sekundo uravnavajo na način, da ne bo večjih razlivanj. "Nad temi pretoki pa razlivanj ne moremo preprečiti."

Verbund krivdo za poplavni val ves čas zavrača

Sorodna novica Pri katastrofalnih poplavah na Dravi imeli "prste vmes" tudi Avstrijci

Prav proti Verbundu so številni, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, vložili odškodninske tožbe, saj menijo, da je za tako zelo naraslo Dravo krivo ravnanje avstrijskega upravljavca. Skupno so različni oškodovanci v Sloveniji vložili okoli 80 tožb, s katerimi so od Verbunda zahtevali za okoli 107 milijonov evrov odškodnin. A zdaj kaže, da so medtem nekateri prizadevanja za pridobitev odškodnin opustili, v nekaterih primerih pa so se postopki združili.

Doslej je bilo v postopkih pred slovenskimi sodišči sprejetih več odločitev, med katerimi so tudi sodbe, s katerimi so bili odškodninski zahtevki zavrnjeni in so že pravnomočne. Po znanih podatkih je bila doslej le v postopku pred mariborskim okrajnim sodiščem v tožbi Rancarskega društva Malečnik pred kratkim izdana vmesna sodba, ki je krivdo za poplavni val pripisala Verbundu. Ta krivdo ves čas zavrača in je tudi v tem primeru napovedal pritožbo.

Padla tudi tožba občine Markovci

Sodnik ptujskega okrožnega sodišča Jernej Praznik je po septembrski zavrnitvi odškodninskih tožb občin Ormož, Gorišnica, Cirkulane in Videm pri Ptuju, ki so od avstrijskega Verbunda zaradi škode po poplavljanju reke Drave novembra 2012 terjale odškodnine, ta petek enako ravnal tudi v primeru občine Markovci. Ta je zahtevala skoraj 760.000 evrov.

Sodnik Praznik se je za ustno razglasitev sodbe, ki sicer v gospodarskih in pravdnih sporih ni najbolj običajna, odločil celo brez prisotnosti tožeče stranke, torej brez predstavnikov občine in njihove odvetnice Magde Vraničar, ki je izgubila tudi vse štiri prej omenjene spore. Nihče od njih se namreč za odsotnost na današnjem naroku ni opravičil.

Tokratni zahtevek markovške občine je deloma zavrnil, deloma pa zavrgel. Kot je pojasnil v kratki ustni obrazložitvi, je del zahtevka zavrnil, ker tožeča stran kljub pozivu sodišča ni specificirala kmetijskih površin, stavb in infrastrukture, na katerih naj bi bila povzročena škoda.

Drugo polovico odškodninskega zahtevka, ki zadeva objekte športnega parka v Stojncih in gasilski dom v Novi vasi, pa je moral zavreči, ker je, kot je pojasnil, občina odškodnino terjala za objekte, ki sploh niso v njeni lasti oziroma lastništva nad njimi ni dokazala.

Po drugi strani je odvetniška pisarna Andrić, ki zastopa Verbund, dokazala, da gre v enem primeru za lastnino Športnega društva Stojnci, gasilski dom pa je last Prostovoljnega gasilskega društva Nova vas. Občina tako po mnenju sodišča ne more terjati odškodnine, niti ni pri tem izkazala kakšnega pooblastila za zastopanje omenjenih društev.

Pooblaščenka občine Vraničar za STA ni bila dosegljiva za obširnejša pojasnila, saj je na bolniškem dopustu, na kratko pa je sporočila le, da predvideva, da je sodnik znova odločil, ne da bi izvedel kakršen koli dokaz, saj da dokaznega postopka ni bilo v nobeni od zadev, ki jih je v povezavi s tem vodil doslej. V primeru že omenjenih štirih občin je bila prav tako neuspešna, ker je isti sodnik presodil, da tožeča stran ni podala nobenega dokaza o škodi.