Razlog za visoko sodno globo so nedoslednosti pri razpisu za izvajanje javne dimnikarske službe na območju Škofljice, ki ga je leta 2008 objavilo tedaj še ministrstvo za okolje. Na razpis se je prijavilo pet ponudnikov, ministrstvo pa je enega izmed njih tudi izbralo in mu septembra 2008 podelilo koncesijo.

Ta odločitev pa je zmotila enega izmed neizbranih ponudnikov, ki je odločitev ministrstva izpodbijal s tožbo in bil pri tem po letu dni sodnega postopka tudi uspešen. Tedaj je upravno sodišče ugotovilo, da je ministrstvo pri razpisu kršilo zakon o upravnem postopku, in ministrstvu naložilo, da se izpodbijana odločba odpravi in vrne v ponovni postopek.

Toda ministrstvo te odločitve sodišča ni spoštovalo, temveč je zahtevo sodišča preprosto ignoriralo, zato je aprila 2010 zavrnjeni ponudnik zoper ministrstvo vložil tožbo zaradi molka organa. Tudi tokrat je bil ponudnik na upravnem sodišču uspešen. To je odločilo, da mora ministrstvo tožeči stranki izdati in vročiti odločbo o izbiri koncesionarja. Ministrstvu je sodišče v sodbi, ki je postala pravnomočna septembra 2010, za to določilo 90-dnevni rok.

Neodzivni več kot dve leti
A tudi ta odločitev ministrstva ni prepričala, da bi izpolnilo naloženo obveznost, temveč so, neuspešno, poskušali odločitev sodišča izpodbijati. Zaradi prekoračitve roka je neizbrani ponudnik nato znova vložil tožbo, in tako je okrajno sodišče marca 2012 ministrstvu še zadnjič naložilo izpolnitev odločbe upravnega sodišča. Zanjo je ministrstvo imelo 15-dnevni rok, sodišče pa je določilo tudi, da bo ob morebitni neizpolnitvi obveznosti ministrstvo ponudniku moralo izplačati 800 evrov sodne globe za vsak dan zamude.

Tudi to ni spodbudilo ministrstva, da bi razveljavilo odločbo in tožeči stranki izdalo novo. Zato so januarja letos prejeli sklep o izvršbi, s katerim so morali neizbranemu ponudniku izplačati 110.400 evrov sodne globe, obenem pa so morali tudi pokriti slabih 900 evrov stroškov sodnega postopka in 400 evrov izvršilnih stroškov.

Z reorganizacijo nad zaostanke in nepravilnosti
Ministrstvo je tako v času največjega vladnega varčevanja zaradi ignoriranja odločitev sodišča zasebnemu podjetju tako rekoč podarilo dobrih 110 tisoč evrov, čeprav je imelo več let časa za izpolnitev obveznosti. Da je pri podeljevanju koncesij nekaj vendarle narobe, je po izplačilu globe spoznalo tudi ministrstvo in se lotilo reorganizacije.

Tako so sektor za javne službe varstva okolja in investicije v okolje, ki je do zdaj skrbel za vse dimnikarske zadeve, razbremenili nalog, povezanih z različnimi tožbenimi zahtevki in postopki pred sodišči. Te naloge od letošnjega junija opravlja sektor za investicije v okolje, medtem ko sektor za javne službe varstva okolja in investicije v okolje opravlja le še strokovno tehnične naloge dimnikarskega področja. V okviru reorganizacije načrtujejo na ministrstvu pospešeno reševanje vseh zaostankov na tem področju in nadzor nad izvajanjem storitev. Obenem pa načrtujejo stroškovno analizo, na podlagi katere bodo preuredili tudi celoten sistem opravljanja dimnikarskih storitev.

Brez preverjanja odgovornosti za malomarnost
Smo pa ministrstvo povprašali tudi o tem, ali so sprožili kakršne koli postopke, s katerimi bi ugotavljali odgovornost uslužbencev, ki so s svojo neodzivnostjo ministrstvu nakopali sodno globo, oziroma ali so odgovorne doletele kakršne koli sankcije, kot je denimo odpoved iz krivdnih razlogov ali celo kazenska ovadba zaradi nevestnega dela v službi.

Natančnih odgovorov na ta vprašanja nismo dobili, saj so nam z ministrstva sporočili le, da je bil ob reorganizaciji imenovan nov direktor sektorja, dve uslužbenki sektorja pa sta bili premeščeni v "druge notranje organizacijske enote ministrstva za kmetijstvo in okolje na druga dela in naloge". Brez odgovora pa smo ostali tudi na vprašanje, v kakšnih primerih se ministrstvo odloči sprožiti postopke zoper svoje uslužbence zaradi nevestnega opravljanja svojega dela.