Predstavniki okoljevarstvenega gibanja Mladi za podnebno pravičnost so ministrstvu za okolje, podnebje in energijo izročili javno pismo Načrt za podnebni zlom, ki ga je podpisalo 48 organizacij, med drugim Ekologi brez meja, Filozofski inštitut ZRC-ja SAZU-ja, Greenpeace Slovenija, Focus, Slovenska filantropija, Slovenski center PEN ter sindikat Mladi plus in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.

Pod vodstvom ministrstva za okolje, podnebje in energijo trenutno namreč poteka prenova nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Mladi za podnebno pravičnost so do osnutka dokumenta, ki ga označujejo za najpomembnejši razvojni dokument v državi, kritični. Kot opozarjajo, si država z dokumentom zastavlja načrt, ki pelje v podnebno katastrofo. Od ministrstva zato zahtevajo, da jih po več množičnih podnebnih protestih in ob vključevanju v proces priprave NEPN-a ne le sliši, temveč tudi upošteva. Zahtevajo ukrepe, ki bodo Slovenijo vodili do ogljične nevtralnosti do leta 2040 na do narave prijazen in socialno pravičen način.

V gibanju opozarjajo, da "načrt predvideva znižanje emisij zgolj za 22 odstotkov v tem desetletju, medtem ko bi se morale emisije v tem obdobju znižati za okoli 65 odstotkov". Kot poudarjajo, ob tem dokument "temelji na projekcijah, ki predpostavljajo nadaljnjo brezmejno rast na planetu z omejenimi viri in ne uvaja ukrepov, ki bi nas postopno vpeljali v družbo, prijazno do ljudi in narave". Kot je na novinarski konferenci pred predajo pisma opozorila predstavnica Mladih za podnebno pravičnost Pia Zupančič, načrt tako ohranja in utrjuje škodljiv sistem, v katerem kapitalizem s svojo osredinjenostjo na dobiček in rast povzroča okoljske in socialne krize po vsem svetu.

Mladi za podnebno pravičnost so kritični tudi do tega, da načrt predvideva "potrebo po uničenju zaščitenih območij za pridobivanje energije, čeprav obstaja več kot dovolj primernejših lokacij za te namene". Osnutek NEPN-a tako po prepričanju Mladih za podnebno pravičnost vodi v zlom ekosistemov in biodiverzitete. "Načrt v naravi ne prepozna našega ključnega zaveznika v boju proti podnebni krizi, še več, naravnost zapiše potrebo po uničenju zaščitenih območij za pridobivanje energije, čeprav obstaja več kot dovolj primernejših lokacij za te namene," je opozorila Zupančič.

Kot je še opozorila Zupančič, je osnutek strateškega dokumenta tudi brezobziren do socialnih stisk v družbi, saj da se razen kratkega razdelka o energetski revščini ne posveča ukrepom, ki bi preprečili poglabljanje socialnih težav v družbi ter sredstva za prehod ne najde pri najbogatejših in kapitalu. "Dovolj je zanikanja znanosti, nezadostnih podnebnih ciljev in ohranjanjem obstoječega stanja s podleganjem interesom kapitala. Zahtevamo ukrepe, ki bodo Slovenijo vodili do ogljične nevtralnosti do leta 2040, na do narave prijazen in socialno pravičen način," je dejala Zupančič.

Opozorila o ignoriranju pripomb in prevladi gospodarskih interesov

Mladi za podnebno pravičnost sicer opozarjajo tudi na to, da je bilo pri pripravi novega osnutka NEPN-a problematično zastavljeno tudi sodelovanje s širšo javnostjo. "Že res, da so pripravljavci NEPN-a organizirali posvete in omogočili podajo pripomb. Ampak kaj nam koristijo takšne aktivnosti, če so naši argumenti ignorirani. Kako naj si razlagamo situacijo, ko od številnih komentarjev in pripomb, spisanih na več kot 20 straneh, praktično nobeden ni upoštevan," je na novinarski konferenci dejal Gaj Kolšek. Pri tem je poudaril, da v gibanju zavračajo ignoriranje podnebne znanosti, kakovostnih pripomb in prirejanje rezultatov javnih posvetovanj na način, da gospodarski in energetski interesi vselej prevladajo nad stališči nevladnih organizacij in civilnodružbenih gibanj.

Kot je dejal Izidor Ostan Ožbolt, bo osnutek NEPN-a v mesecu ali dveh romal v Bruselj. "Če dokument ne bo spremenjen, lahko pričakujete nadaljnjo delovanje Mladih za podnebno pravičnost v smeri, da se načrt zastavi bolj ambiciozno," je napovedal pred izročitvijo pisma na ministrstvo.

Pozivi k pazljivemu umeščanju v prostor in vključevanju lokalnih skupnosti

Ostan Ožbolt je sicer prepričan, da bi lahko Slovenija dosegla razogljičenje, ne da bi škodili naravi. Kot je za MMC dejal, je študija Elektroinštituta Milana Vidmarja pokazala, da "bi lahko vetrne in sončne elektrarne postavljali tam, kjer ni območja Nature 2000, kjer ni ljudi, in kljub temu dosegli razogljičenje". Po mnenju Mladih za podnebno pravičnost so za to ključni obnovljivi viri energije. A če bomo za njihovo postavitev uničevali naravo, je proces za podnebje destruktiven, opozarja Ostan Ožbolt. Pri tem je kritičen tudi do investitorjev, "ki gredo z glavo skozi zid, ki niso pragmatični in ki prej ne stopijo v stik niti z naravovarstveniki niti z lokalnimi skupnostmi in na ta način iščejo skupne koristi."

"Če gremo bolj pazljivo v umeščanje v prostor in hkrati spodbujamo lokalne skupnosti, da investirajo, bodo blagodejni učinki iz vseh smeri – varovali bomo naravo, ljudje bodo imeli energije in bodo o tem sami odločali, pa tudi presežki denarja bodo ostali v lokalnih skupnostih. Na ta način se povečata zadovoljstvo in želja po takšnih investicijah," je pojasnil in kot primer dobre prakse nevedel energetske zadruge.

Ob tem je poudaril, da je za zeleni prehod in razogljičenje ključna tudi učinkovita raba energije, ki je osnutek NEPN-a po njegovi oceni prav tako ne dovolj naslavlja. "Sploh je zapostavljeno področje javnega prevoza, država bi morala ob tem več narediti tudi za energetsko sanacijo javnega sektorja, ki bi moral biti za zgled," je dejal.

"Naše zahteve so ambiciozne, ampak so skladajo tako z EU-jem kot s pariškim podnebnim sporazumom in podnebno znanostjo. Mislim, da imamo čisto vse argumente na svoji strani, tako da pričakujemo, da bo ministrstvo šlo v našo smer. Sicer bo sprejelo kritike še od Evropske komisije, ki je že prejšnji NEPN označila kot premalo ambiciozne," je dejal Ostan Ožbolt. Kot je poudaril, bi bili v gibanju veseli sestanka na ministrstvu, ampak zgolj ob predpogoju, da upošteva vsaj del njihovih pripomb. "Že leta 2020 smo pripravili že več kot 20-stranski dokument pripomb. Tokrat smo oddali 21 strani pripomb. Bili smo na javnih posvetih, ampak ko pogledaš osnutek, ni nobene spremembe. Zato se sprašujemo, ali se nam sploh splača sodelovati v takšnih procesih, če se nato vedno počutimo izigrane," je opozoril.