Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, od koder je bil zanesen v Ameriko in Evropo. Foto: DISAFA, Univerza v Torinu
Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, od koder je bil zanesen v Ameriko in Evropo. Foto: DISAFA, Univerza v Torinu

Japonski hrošč je bil po navedbah Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) najden v feromonski pasti na avtocestnem počivališču Lukovica, kamor je bil verjetno zanesen z vozilom z območja v severni Italiji, kjer je razširjen.

"Japonski hrošč (Popillia japonica) izvira iz severovzhodne Azije, od koder je bil zanesen v Ameriko in Evropo. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici, od tam pa se s pomočjo vozil, kot so tovornjaki, osebni avtomobili, vlaki ali letala, redno prenaša kot slepi potnik na druga območja. Posamezne hrošče so že večkrat našli v feromonskih pasteh tudi drugod po Italiji, v Švici in Nemčiji," so navedli na upravi za varno hrano in poudarili, da japonski hrošč napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin.

Hrošči objedajo listje, cvetove ali plodove vinske trte, koruze, češnje, breskve, nektarine, jablane, leske, aktinidije, fižola, soje, javorja, bresta, lipe, divjega kostanja in še številnih drugih rastlin. Ličinke so v zemlji, kjer delajo škodo z objedanjem predvsem na koreninah travne ruše.

"Hrošči se na nova območja pogosto zanesejo kot slepi potniki v vozilih, iz katerih izletijo, ko se vozilo ustavi, ter tam poiščejo gostiteljske rastline," so pojasnili in dodali, da japonski hrošč v EU-ju spada v skupino 20 največjih karantenskih škodljivih organizmov, zato je treba vsako leto izvajati program preiskave za ugotavljanje njegove navzočnosti na ozemlju vseh držav članic EU-ja. Vsaka država članica pa mora imeti pripravljen tudi načrt izrednih ukrepov za primer izbruha škodljivca.

V Sloveniji izvajajo preiskavo strokovnjaki s kmetijskega inštituta, sodelujejo pa tudi oddelki za varstvo rastlin Kmetijsko-gozdarskih zavodov Nova Gorica, Novo mesto in Maribor ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Ugotavljanje navzočnosti pa se, kot tudi navajajo na upravi za varno hrano, izvaja s pomočjo feromonskih pasti, ki so postavljene na lokacijah, kjer bi lahko nastal vnos hroščev. To so predvsem počivališča ob avtocestah, kjer se ustavljajo vozila z območij v Italiji, kjer je razširjen japonski hrošč, ter tudi letališča. Strokovnjaki pa pasti redno pregledujejo.

"Na počivališču Lukovica so zato že postavili dodatne feromonske pasti, da bi ugotovili, ali so na tej lokaciji še navzoči hrošči. Obenem bodo pregledali tudi okolico v krogu enega kilometra na morebitno navzočnost hroščev ali poškodb na rastlinah. V primeru nadaljnjih najdb bo treba določiti razmejeno območje, v katerem se bodo izvajali ukrepi izkoreninjenja," še pojasnjujejo na upravi za varno hrano, tamkajšnje prebivalce pa pozivajo, naj bodo pozorni na morebitno navzočnost japonskih hroščev ter na poškodbe na rastlinah, ki bi jih lahko povzročili.

Japonski hrošč v Sloveniji