Glavni namen srečanja v Trstu je bil preveriti pripravljenost služb na prihajajočo požarno sezono, tudi glede obsežnejših požarov. Vremenske razmere so letos gasilcem, gozdni straži in civilni zaščiti sicer nekoliko bolj naklonjene, a ob preletu kraškega območja so kljub temu zaznali nekatere kritične točke, kjer bi se v primeru požara ta lahko hitro razširil.

"Opazili smo nekatera kritična območja in takoj začeli dela. Lahko rečem, da smo na dobri poti," je za Radio Slovenija dejal vodja gasilcev dežele Furlanije - Julijske krajine Agatino Carrolo.

Čiščenja gozdov in protipožarnih poti so se resneje lotili tudi v zavodu za gozdove oziroma gozdna straža, kjer so s 60 novimi zaposlitvami ekipo povečali za skoraj 50 odstotkov. Tržaški prefekt Pietro Signioriello je zadovoljen tudi s preventivnimi ukrepi italijanskih železnic. "Železnice izvajajo izredno učinkovita dela tako na področju košnje ob progi kot ob postavitvi novih protipožarnih zidov," je pojasnil.

Pisani opozarja na pomanjkanje čezmejne strategije

Slovenski deželni poslanec Marko Pisani, ki je že lani predlagal, da bi protipožarnim ukrepom, predvsem pa čezmejnemu sodelovanju na tem področju dežela namenila več sredstev, opozarja, da so tudi tokrat pozabili na Slovenijo.

"Takoj na začetku sem predlagal, da bi se deželni zavod za okolje povezal s slovenskimi zavodi in da bi se izoblikovala skupna strategija. Mislim, da je to bistveno, saj ogenj ne pozna meja," je opozoril Pisani.

Prepočasi na italijanski strani poteka tudi pogozdovanje, dodaja Pisani, saj se na Krasu že razrašča invazivni veliki pajesen.