V okviru Dneva voditeljev je Cerar v nagovoru pozval k dejanjem: "Če ne bomo ukrepali zdaj, bodo obremenjujoči migrantski tokovi, s katerimi se soočamo danes, kmalu še dodatno okrepljeni zaradi podnebnih sprememb." Cerar je spomnil, da so se svetovni voditelji zbrali v izrednem času. Iztekajoče se leto so zaznamovali varnostna vprašanja, težave zaradi podnebnih sprememb in migrantska kriza, kot je do zdaj še nismo videli. "Ti med seboj povezani svetovni izzivi pozivajo k hitremu sprejetju obsežnih zavez za ohranitev tega planeta za prihodnje generacije," je dodal premier.

Slovenija po njegovih besedah v Parizu v celoti podpira skupno stališče EU-ja. Zavzema se za velikopotezen, trajen in pravno zavezujoč podnebni dogovor, ki bi združil razvite države in države v razvoju. Želi dogovor v obliki protokola, ki bi vključeval zaveze o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ter mehanizem pregleda napredka in prilagajanja ciljev na vsakih pet let. Slovenija namerava okrepiti tudi podnebno financiranje. Dodatni prispevek nacionalnega podnebnega sklada bo povečal skupno finančno pomoč državam v razvoju za 50 odstotkov glede na dosedanje ravni, je poudaril Cerar.

Poziv h kompromisu in rešitvam
Svetovni voditelji so v Pariz prišli z veliko obljubami in visokimi pričakovanji. Po desetletjih pogajanj in neuspešnem prejšnjem vrhu v Köbenhavnu pred šestimi leti so zdaj odločeni, da dosežejo sporazum. Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da je svet na "prelomni točki", kar zadeva boj proti globalnemu segrevanju, in da ne sme ostati samo pri izjavah o nameri in dobri volji. Pričakovane so številne pobude in obljube, predvsem voditeljev držav, ki so odgovorni za približno 90 odstotkov izpustov toplogrednih plinov.

"Kot vodja države z največjim gospodarstvom na svetu in drugo po izpustih toplogrednih plinov ZDA priznavamo vlogo pri ustvarjanju te težave, obenem pa tudi prevzemamo odgovornost, da poskušamo to težavo rešiti," je v francoski prestolnici dejal ameriški predsednik Barack Obama. Kitajski predsednik Ši Džinping je dodal, da je ključnega pomena, da se spoštujejo razlike med državami, še posebej med državami v razvoju, in naj se dopusti, da različne države razvijejo lastne rešitve pri tem vprašanju.

"Človeštvo se spopada s številnimi grožnjami, vendar nobena ni večja od podnebnih sprememb. S tem, ko škodujemo podnebju, smo postali arhitekti lastnega uničenja. Imamo znanje, orodja in denar za rešitev krize," je povedal britanski prestolonaslednik princ Charles. Voditelje je h kompromisu in rešitvam pozval generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, saj so po njegovih besedah ukrepi proti podnebnim spremembam v nacionalnem interesu vsake države, zastopane na konferenci.

500 milijonov dolarjev pomoči obljubila Svetovna banka
Ena izmed takih iniciativ je tako imenovana Misija inovacije, ki jo bodo zagnali voditelji držav. V okviru milijarde dolarjev vredne iniciative se bo 20 držav, med njimi Savdska Arabija, Indija, Kitajska, Indonezija in Brazilija, zavezalo k podvojitvi vlaganj v razvoj čiste tehnologije v prihodnjih petih letih. "Misija inovacije odgovarja na nujnost podnebnih sprememb, priložnost tehnoloških inovacij in neizogibnost spopadanja s to težavo na globalni način," je v izjavi zapisala Bela hiša.

Svetovna banka je ob tem napovedala še 500 milijonov dolarjev vredno iniciativo za pomoč državam v razvoju pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Poseben sklad bo financiral velike projekte na področju obnovljivih virov energije, transporta, energetske učinkovitosti in nizkoogljičnih mest, pri čemer bodo denar prispevale Nemčija, Norveška, Švedska in Švica.

Najtoplejše leto dodatna spodbuda za obveze
"Odločiti se moramo, kako bomo skupaj živeli na tem planetu in vsem omogočili trajnostni razvoj," je pred začetkom podnebne konference pod oznako COP21 dejal francoski zunanji minister Laurent Fabius, gostitelj 12-dnevne konference v Parizu. Z omejitvijo segrevanja planeta za dodatni 2 stopinji Celzija bi ublažili posledice na razvoj, revščino, nestabilnost na prizadetih območjih Zemlje, ki sicer ravno v letu 2015 doživlja najtoplejše leto od začetka meritev.

Skoraj vse države so doslej že napovedale cilje glede zniževanja izpustov, najambicioznejše Evropska unija: vsaj 40-odstotno znižanje izpustov do 2030. Med njimi so tudi največje onesnaževalke, ki pri zdajšnjem kjotskem protokolu ne sodelujejo: Indija, Kitajska in ZDA. A po presoji zbranih zavez te še niso zadostne, saj še vedno vodijo v skoraj tri stopinje toplejši svet.

Zaradi 13. novembra poostrena varnost v Parizu
Z zasedanjem 147 voditeljev držav z vsega sveta, tudi premierja Mira Cerarja, se je v Parizu začela svetovna podnebna konferenca COP21. Večletne priprave na konferenco so prinesle napredek, a vrsta pomembnih vprašanj je še odprtih, zagotovila za uspeh še ni. K odločnosti so voditelje pozivali tudi okoljevarstveniki z nedeljskimi podnebnimi shodi po vsem svetu, tudi v Ljubljani.

Za Francijo je podnebna konferenca največji diplomatski dogodek v zgodovini. Navzočnost 147 državnih voditeljev kljub nedavnim napadom razume kot velik izraz solidarnosti. Prizorišče konference Le Bourget varuje skoraj tri tisoč policistov, dodatnih osem tisoč so jih poslali na meje, številnim so zavrnili vstop v državo in izpostavljene aktiviste poslali v hišni pripor. Po podatkih France24 so tako pridržali kar 208 ljudi.

EU za petletke in vmesno preverjanje ciljev
Dogovor v Parizu bo zagotovo dosegli, je prevladujoče mnenje pred začetkom podnebne konference, a nejasno ostaja, kako ambiciozen bo. Če želijo, da bodo zraven tudi ZDA, nacionalni cilji ne bodo pravno zavezujoči, pravijo v Washingtonu, kajti v tem primeru bi morali dogovor poslati v parlament in v senatu tvegati zavrnitev. EU in druge okoljsko ozaveščene ali ogrožene države se zavzemajo, da bi države vsakih pet let preverile napredek in si vsakokrat postavile višje cilje.

Ključno vprašanje sta denar in financiranje ukrepov. Države v razvoju pričakujejo trdne zaveze, da bodo razviti izpolnili obljube in jim za podnebne ukrepe namenili 90 milijard evrov na leto, lani so jih 62, doreči morajo vrsto podrobnosti glede ukrepov. Slovenski pogajalec Zoran Kus pojasnjuje: "Slovenija bo denar za to podvojila, prispevala 5 milijonov evrov letno, in to bo pošten delež."

Peking: Zmanjšali izpuste za 10-odstotkov
Posamična največja onesnaževalka sveta Kitajska je ob začetku pariške konference objavila podatke, ki dokazujejo, da so na Kitajskem v zadnjih petih letih bistveno zmanjšali izpuste strupenih toplogrednih plinov. Na Kitajskem so po uradnih podatkih v zadnji petletki, ki se končuje konec decembra letos, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za več kot 10 odstotkov. Po besedah kitajskega ministra za okolje morajo do leta 2020 zmanjšati izpuste teh plinov še za najmanj 30 odstotkov.

V okviru vladnega načrta za zmanjševanje onesnaženosti zraka je Kitajska lani postala vodilna država pri proizvajanju električne energije iz obnovljivih virov. Naložbe v to vejo zelene industrije so dosegle lani 80 milijard evrov, tako da Kitajska danes proizvede iz teh virov toliko električne energije kot ZDA, Velika Britanije in Francija skupaj. Na Kitajskem izvajajo tudi najobsežnejše pogozdovanje na svetu.

Napovedano zapiranje premogovnikov
Kljub temu ostaja Kitajska še vedno največja svetovna onesnaževalka, in to čeprav njena gospodarska rast pada. Zaradi kurišč na premog in učinkovanja El ninja, ki je povzročil spreminjanje morskih in zračnih tokov na Tihem oceanu, je velik del severne Kitajske letos že večkrat zajel hud smog. Nedavno so v enem od mest v osrednji Kitajski namerili kar več kot 50-kratno dovoljeno onesnaženost zraka, pred dnevi pa so v Pekingu namerili 15-kratno dovoljeno mero onesnaženja zraka.

Največji onesnaževalec je premog, iz katerega pridobijo več kot 60-odstotkov vse energije. Vlada je zato napovedala zapiranje številnih premogovnikov, teh je na Kitajskem skoraj 3000. Kitajsko vodstvo se je sicer obvezalo, da bo do leta 2030 za najmanj 60 % zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2005.