Manjša skupina zamaskiranih protestnikov je na Trgu republike začela metati predmete v policiste, ki so odgovorili s solzivcem. Skupina protestnikov je vzklikala "izredne razmere, policijska država", s čimer so izrazili nasprotovanje prepovedi množičnih shodov v času podnebne konference, ki so jo francoske oblasti uvedle zaradi varnostnih tveganj po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra.

Pred izgredi je namesto množičnega podnebnega shoda okoli 4.500 ljudi sestavilo človeško verigo, ki se je vila od Trga republike, razbili pa so jo pred koncertno dvorano Bataclan, kjer je bilo v napadih Islamske države ubitih največ ljudi. A okoli dve uri po koncu te akcije so se na Trgu republike zbrali protikapitalistični aktivisti, ki so se spopadli s policijo.

Načelnik pariške policije Michel Cadot je povedal, da so policisti po spopadih s protestniki aretirali okoli 100 ljudi. Po njegovih besedah je šlo za manjše nasilne skupine, ki so policiste obmetavale z različnimi predmeti, med drugim s svečami, steklenicami. Nihče izmed policistov ali protestnikov pa ni bil ranjen.

Francoski predsednik Francois Hollande je obsodil "škandalozno" ravnanje skrajnih levičarskih aktivistov, ki so se spopadli s policijo. Po njegovih besedah ta dejanja nimajo ničesar skupnega z okoljevarstveniki. "Obžalovanja vredno, celo škandalozno je, da se je to zgodilo na Trgu republike, kjer so položene rože in sveče v spomin na tiste, ki so jih ubile krogle teroristov," je dejal.

Shod tudi v Ljubljani
Protestni shodi sicer na predvečer konference potekajo po več državah - skupno je tovrstnih dogodkov napovedanih kar 2.400 dogodkov. Aktivisti svetovne voditelje pozivajo k sprejetju pravno obvezujočega, drznega in tudi pravičnega podnebnega sporazuma.

Na shodu v Ljubljani, na katerem se je zbralo okoli 150 ljudi, so aktivisti s transparenti, kot so Varno podnebje za varno prihodnost, Klima ne štima in Zemlja ni poligon za zaslužkarje, od svetovnih voditeljev, ki bodo v ponedeljek v Parizu uradno odprli podnebni vrh, zahtevali korenite ukrepe za zajezitev toplogrednih plinov, da bi tako omilili posledice podnebnih sprememb.

Direktorica Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Gaja Brecelj je povedala, da je treba v Parizu skleniti sporazum, ki bo svetovno segrevanje zadržal na stopnji do dveh stopinj Celzija nad temperaturami pred industrijskim časom, kar da je tista meja, ko je mogoče podnebne spremembe še obvladati.

"Že danes vidimo posledice podnebnih sprememb. Kaj bo šele v prihodnosti, ko bodo eskalirale," je opozorila Brecljeva. Po njenih besedah dosedanje obljube držav udeleženk vrha v Parizu ne zadostujejo za dosego zadanih ciljev.

"Pariška konferenca mogoče ne bo prinesla čarobne palice v smislu, da se bo v prihodnjem tednu vse razrešilo. A lahko je pomemben mejnik pri doseganju večjih ciljev v procesu zmanjševanja toplogrednih plinov in doseganju nizkoogljične družbe v prihodnosti," je še povedala Brecljeva in dodala, da slovensko vlado pozivajo k prevzemanju odgovornosti za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in finančni pomoči državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami.

Opuščanje fosilnih goriv
Vodja slovenske veje okoljevarstvene organizacije Greenpeace Nina Štros je dejala, da mora konferenca v Parizu dati jasen signal za prehod k obnovljivim in čistim virom energije. Prvi korak je po njenih besedah opuščanje fosilnih goriv.

Štrosova upa, da bo Pariz pomemben mejnik, saj je v zadnjih letih na politični ravni prišlo do premika, da se je proti podnebnim spremembam treba zavzeto boriti. "Vedno več je zavedanja in ukrepanja v smeri, da bi se svetovni voditelji zbrali na nekem skupnem imenovalcu," je dejala Štrosova. Znanstvena struja po njenih besedah jasno sporoča, da je človek kriv za podnebne spremembe in da "drvimo v svet, ki ga ne bomo mogli več obvladovati".

Glede dosedanjih zavez držav pred konferenco je Štrosova poudarila, da niso dovolj, a je prepričana, da vse države nekako še skrivajo svoje adute v rokavu. "A večina dela bo morala biti storjena po Parizu, ki pa lahko da dobro začetno točko," je dejala.

Odgovornost morajo poleg svetovnih voditeljev prevzeti tudi posamezniki. "Vsak človek bo moral nekako spremeniti svoj življenjski stil. Družba se bo morala spremeniti. Ne bomo mogli več temeljiti našega razvoja na tem, da od Zemlje samo jemljemo in za seboj puščamo opustošenje," je opozorila Štrosova in dodala, da če se razvoj ne bo prilagodil, bo "prihodnost precej črna".

V Parizu so se sicer danes že začela prva pogajanja v okviru konference. Ritem naj bi narekovali predsedniki držav in vlad, ki se bodo v francoski prestolnici zbrali v ponedeljek.