Videoposnetki z ene od slovenskih farm, za katerimi stoji Društvo AETP (Animal Enterprise Transparency Project) oz. mednarodni projekt transparentnosti živalskih obratov, kažejo pomanjkljivo higieno, neoskrbljene rane, zaprtost svinj v tesne kletke, veliko število poginjenih pujskov. Izkazalo se je, da so bili aktivisti v podjetju Ljutomerčan, natančneje v starih hlevih, kjer letno vzredijo okoli 1500 plemenskih svinj. "Mi imamo redne kontrole tako veterinarske inšpekcije kot tudi veterinarske kontrole, vsakoletne kontrole dobrobiti pred izdajo certifikata za naslednje leto. Mi vse te pogoje izpolnjujemo," je pojasnila Darja Antolin, vodja njihove prašičereje.

Ne zanika, da so inšpektorji kdaj imeli tudi pripombe, poročil iz zadnjega, ponedeljkovega in torkovega pregleda, pa še nimajo. Opozarjajo, da se neznani aktivisti morda ne zavedajo, da bi v hleve lahko prinesli kako bolezen.

Na upravi za varno hrano večjih odstopanj od predpisanih pogojev reje niso ugotovili

Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, pa so v pisnem sporočilu navedli, da še ni vseh rezultatov in da dvomijo o verodostojnosti vseh posnetkov. Sicer pa, da večjih odstopanj od zakonodajno predpisanih pogojev reje niso ugotovili.

Živinorejska stroka pa na drugi strani pojasnjuje, da je v Sloveniji v nadstandardni ukrep Dobrobit živali vključenih okoli 300 prašičjerejskih kmetijskih gospodarstev, za prašičerejo je 27 specifičnih zahtev. "Od tega, kako velika je nastopna površina, kako široke morajo biti reže, da ne pride do sezutja parkljev, skratka, vse te stvari so zakonodajno zelo strogo predpisane," je izpostavila Gabrijela Salobir iz kmetijsko-gozdarske zbornice.

Res pa je da, je presojanje pogojev reje iz zornega kota neživinorejcev zelo drugačno. Evropska civilna pobuda od Evropske komisije zahteva odpravo kletk v tehnologiji reje živali. A za takšne nadstandardne strateške usmeritve bo potrebna podpora vseh v verigi od trgovin navzdol.