Da imamo ljudje velik vpliv na naravo in divje živali, je znano že dolgo, slabše pa je znanje o tem, kako se različne vrste med seboj razlikujejo v odzivih na srečanje s človekom v svojem okolju in kako se ti odzivi razlikujejo med različnimi območji. To postaja vedno pomembnejše ob naraščajočih pritiskih na naravo zaradi človeške dejavnosti, kot so turizem, rekreacija, vožnja v naravnem okolju in izkoriščanje naravnih virov.

Omejitve gibanja v naravi, ki so se pojavile v številnih državah kot odziv na pandemijo covida 19, so privedle do velikih sprememb tudi v obnašanju živali. V največji študiji do zdaj je 220 raziskovalcev s celotnega sveta, vključno s Slovenijo, izkoristilo edinstveno obdobje in združilo podatke o dejavnosti 163 vrst sesalcev, zbrane s pomočjo samodejnih kamer, da bi bolje razumeli vplive človeka na živali. Rezultate primerjave dejavnosti 163 vrst sesalcev v času pred omejitvami gibanja ljudi zaradi pandemije covida 19 in po tej omejitvi so objavili v vodilni znanstveni reviji na področju ekologije Nature Ecology and Evolution.

Raziskava je pokazala, da kadar se prisotnost ljudi v naravnem okolju zmanjša, postanejo živali dejavnejše. "Ti rezultati kažejo na pomen omejevanja rekreacije in druge človeške dejavnosti v najbolj ohranjenih in občutljivih delih okolja," je povedala kanadska raziskovalka in ena izmed vodilnih avtorjev raziskave Kaitlyn Gaynor z Univerze v Britanski Kolumbiji. Dodala je, da je to mogoče doseči z ustvarjanjem mirnih območij ali s sezonskimi omejitvami človeških motenj v času, ki je za živali še posebej pomemben – na primer v obdobju parjenja.

Odzivi so lahko precej drugačni pri rastlinojedcih

Drugačne odzive so živali pokazale v kulturni krajini, kjer je stikov med živalmi in ljudmi bistveno več. V tem okolju so postale živali ob večji človekovi dejavnosti predvsem dejavnejše ponoči, kar jim je pomagalo pri izogibanju ljudem podnevi.

Odziv se je zelo razlikoval med različnimi skupinami živali. Kot najobčutljivejše na človeka so se izkazale velike zveri, ki so na svetovni ravni tudi tiste vrste, med katere ljudje najmočneje posegajo. "V Sloveniji smo največje spremembe opazili pri rjavih medvedih, ki so v odzivu na povečano prisotnost človeka najbolj spremenili svojo dejavnost in takrat postali še bolj nočno dejavni kot sicer," je dejal Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, eden izmed treh slovenskih strokovnjakov, ki so sodelovali pri raziskavi.

Odzivi so lahko po drugi strani precej drugačni pri rastlinojedcih, ki se pogosto celo približujejo človeškim naseljem, da bi se izognili plenilcem. Urša Fležar, prav tako z Biotehniške fakultete, je dodala: "Samodejne kamere so čudovito orodje, ki nam omogoča opazovanje in primerjavo vedenjskih vzorcev divjih živali na svetovni ravni."

Raziskovalci upajo, da bo novo znanje olajšalo sobivanje ljudi in živali ter omogočilo učinkovitejše blaženje negativnih posledic rekreacije in druge človekove dejavnosti v naravi.