Število čebelarjev in panjev v Sloveniji se povečuje ‒ po najnovejših podatkih je pri nas približno 11.350 čebelarjev, ki skrbijo za 205.000 panjev. Medtem količine pridelanega medu nihajo, saj je to v veliki meri odvisno od vremena. V zadnjih 26 letih je bila letina medu najboljša leta 2001, ko so slovenski čebelarji pridelali rekordnih 2550 ton medu, najslabša pa leta 2014, ko je pridelek dosegel le 471 ton.

Povprečna cena kilograma medu, ki so ga pridelovalci prodali na živilskih trgih, se v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjala in je lani znašala 10 evrov.

Pomen čebel so med drugim danes poudarili v Slovenski turistični organizaciji, ki zgodbo čebel in čebelarskega turizma po lastnih navedbah opredeljuje kot enega ključnih slovenskih turističnih produktov.

"Ta produkt na enega najbolj pristnih načinov predstavlja Slovenijo kot deželo izjemnih naravnih danosti, prek čebelarskega turizma pa opozarjamo tudi na pomen trajnostnega razvoja na vseh področjih," so zapisali.

Do zdaj je bila po njihovih navedbah izvedena vrsta aktivnosti v podporo razvoju in trajnosti, predvsem pa promociji čebelarskega turizma. Tematika čebel je intenzivno vključena v vse komunikacijske aktivnosti, namenjene tako domačim kot tujim javnostim.

Pomembni so tudi drugi opraševalci

Čeprav je najbolj znana opraševalka medonosna čebela, pa pomemben del opravijo tudi divji opraševalci, so medtem poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. V Sloveniji je bilo doslej po njihovih navedbah najdenih 571 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev. Oprašujejo pa tudi muhe trepetavke, metulji in druge žuželke.

"Če se primerjamo z zahodno Evropo, je pestrost opraševalcev še vedno razmeroma visoka. Vendar tudi pri nas zaradi sprememb v okolju populacije opraševalcev upadajo. A naravne danosti še omogočajo, da ob hitrem ukrepanju Slovenija postane model za trajno upravljanje populacij opraševalcev za zanesljivo opraševanje v kmetijstvu in ohranjanje biotske raznovrstnosti," so poudarili.

V Sloveniji letos prvič, in sicer med prvimi v Evropi, poteka pilotna izvedba monitoringa divjih čebel. Monitoring poteka na petih območjih na skupno 50 vzorčnih mestih. V okviru projekta bodo preizkusili tudi popolnoma novo metodo monitoringa divjih opraševalcev: vzorčili bodo pajkove mreže in na njih poiskali ostanke DNK-ja divjih čebel. Projekt bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij opraševalcev pri nas, so še dodali na ministrstvu.

Članice t. i. Zelene skupine, neformalne skupine majhnih držav ‒ sestavljajo jo Kapverdski otoki, Kostarika, Islandija, Singapur, Slovenija in Združeni arabski emirati ‒, ki si od leta 2009 na pobudo Slovenije prizadeva za promocijo vprašanj okolja in trajnostnega razvoja v zunanji politiki, pa so ob tej priložnosti v skupni izjavi poudarile svojo zavezanost zaščiti čebel in njihovega naravnega okolja.

Razmislek v odnosu do narave

Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, so države poudarile pomen opraševalcev za prehransko varnost, kmetijstvo in ohranitev biotske raznolikosti ter njihove pozitivne učinke na celoten ekosistem, pa tudi lastne dobre prakse na področju čebelarstva in zaščite naravnega okolja. "V primeru Slovenije so to med drugim dolgoletna tradicija čebelarstva, ustanovitev čebelarske akademije in promocijski projekti, kot je tradicionalni slovenski zajtrk," so zapisali.

Globalni izzivi, kot so izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in širjenje pandemij, nas po njihovih besedah silijo v razmislek o odnosu do narave.

Kriza zaradi covida-19 je razgalila nujno potrebo po prehodu od netrajnostnih modelov pridelave hrane in porabe k trajnostnim in okolju prijaznim prehranskim sistemom, so dodali.

Nekatere travnike bodo kosili redkeje

Ob svetovnem dnevu čebel so v Ljubljani opozorili tudi na čebele samotarke, ki jim je v parku Tivoli namenjen poseben čebelnik. A čebelam samotarkam težavo povzroča tudi pomanjkanje hrane, zato bodo v ljubljanski mestni občini nekatere travnike, tudi del Tivolija, kosili redkeje, cvetlice pa bodo tako namenjene prehranjevanju čebel. Čebelam samotarkam so sicer v Ljubljani namenjeni trije čebelniki, je pojasnil Luka Šparl iz Krajinskega park Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib. V Tivoliju stoji ob rastlinjaku, po eden pa sta še ob Vojkovi cesti in v Podutiku, je Šparl povedal ob robu ogleda čebelnika.

"Za razliko od čebelnjaka, ki je namenjen medonosnim čebelam, je čebelnik namenjen čebelam samotarkam," je pojasnil Šparl. V Sloveniji je prepoznanih 562 različnih vrst čebel samotark, med njimi je 35 vrst čmrljev. Čebele samotarke so zelo pomembne za opraševanje, je poudaril.