Mednarodni dan biotske raznovrstnosti vsako leto praznujemo 22. maja, z njim se spominjamo začetka veljavnosti konvencije o biotski raznovrstnosti iz leta 1992. V Sloveniji ta dan zaznamujemo od leta 1996, ko je država postala pogodbenica omenjene konvencije.

Vodilna misel letošnjega mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti je Naša biotska raznovrstnost, naša hrana, naše zdravje, so pojasnili na ministrstvih za okolje in prostor ter za kmetijstvo. "Vodilna misel nas spodbuja, da razmislimo o odvisnosti naših prehranskih sistemov, prehrane in zdravja od biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov."

V Sloveniji od 45 tisoč do 120 tisoč živalskih vrst
Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi. Na njenem ozemlju najdemo okoli 24.000 rastlinskih in živalskih vrst, ocene vseh potencialnih vrst pa se gibljejo med 45.000 in 120.000. Poleg tega je v Sloveniji 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst ‒ torej takih, ki jih najdemo le pri nas in nikjer drugje na svetu, poudarjajo na okoljskem ministrstvu.

Nedavno objavljeno poročilo Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost (IPBES) sicer kaže, da se je stanje biotske raznovrstnosti in posledično ekosistemskih storitev v zadnjih desetletjih po vsem svetu izjemno poslabšalo. Glavni razlogi so v spremembah rabe tal in morij, neposrednem izkoriščanju živali in rastlin (denimo za prehrano), podnebnih spremembah, onesnaževanju in invazivnih tujerodnih vrstah. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje, številne bi lahko izgubili že v nekaj desetletjih. Če želimo ustaviti degradacijo okolja, potrebujemo sistemske spremembe, so posvarili strokovnjaki.

Kmetijska politika ključna pri ohranjanju raznovrstnosti
Da zmanjševanje biotske raznovrstnosti ogroža prihodnost naše hrane, preživetja, zdravja in okolja, ugotavlja tudi prvo svetovno poročilo o stanju na področju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in prehrani, ki ga je pripravila komisija Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) za genske vire za prehrano in kmetijstvo. Poročilo temelji na dosedanjih sektorskih in posebej za ta namen pripravljenih nacionalnih poročilih 91 držav, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Kmetijstvo na območjih z visoko naravno vrednostjo ob ustreznih tehnoloških rešitvah lahko zagotavlja ustrezno raven biotske raznovrstnosti, so nadaljevali. Ekstenzivni načini gospodarjenja omogočajo ohranjanje pestrosti vrst in habitatov, s tem pa tudi enkratne krajine z bogato kulturno in naravno dediščino. Pri prizadevanjih za ohranjanje oz. izboljšanje biotske raznovrstnosti je že doslej imela ključno vlogo skupna kmetijska politika EU-ja, ohranjanje biotske raznovrstnosti pa tudi v novem programskem obdobju ostaja pomemben cilj.

Ministrstvo opozarja na pomen opraševanja
Na okoljskem ministrstvu so ob letošnji temi mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti poudarili pomen opraševanja za zagotavljanje kakovostne lokalne hrane in prehranske varnosti. "Raziskovalci menijo, da so od opraševanja žuželk odvisne približno štiri petine samoniklih in kmetijskih rastlin. Po vsem svetu ugotavljajo, da imajo pri tem izjemno vlogo divji opraševalci, med njimi so posebej pomembne divje čebele, to so čmrlji in čebele samotarke," so zapisali.

V Sloveniji smo doslej našli 564 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst čmrljev, kar glede na velikost države v primerjavi s podatki iz drugih držav kaže na razmeroma velik potencial. Divje čebele so v primerjavi z medonosno čebelo pri opraševanju celo učinkovitejše, od opraševanja pa ni odvisna le količina, ampak tudi kakovost pridelka.

Opraševalce ogroža predvsem uničevanje njihovih naravnih habitatov ter posledično pomanjkanje hrane in gnezdišč, poleg tega pa še bolezni in pesticidi. "Poudariti je treba, da so negativne spremembe v okolju za divje opraševalce še usodnejše kot za medonosne čebele," so poudarili na okoljskem ministrstvu. Za več kot polovico vrst evropskih divjih čebel nimamo dovolj podatkov, da bi ocenili njihovo ogroženost. Pri čmrljih pa podatki kažejo, da populacije upadajo pri polovici od 68 evropskih vrst, so še dodali.