Do zdaj je 14 držav članic Bruslju sporočilo, da bodo agrikulturnim multinacionalkam, ki vključujejo Monsanto, Dow, Syngenta in Pioneer, vložile zahtevo za geografsko izključitev. Prošnji Latvije in Grčije sta bili že sprejeti, če se ta vzorec razširi, pa bosta približno dve tretjini prebivalstva Unije - in njenih obdelovalnih površin - brez gensko spremenjenih rastlin.

In medtem ko viri znotraj biotehnološke industrije opozarjajo, da bi Evropa lahko kmalu postala "grob" za biotehnološke živilske proizvode, okoljevarstveniki novico pozdravljajo.

"Vse več vlad zavrača gonjo komisije po odobritvi gensko spremenjenih pridelkov," pravi Franziska Achterberg iz Greenpeacea. "Ne zaupajo varnostnim ocenam EU-ja in upravičeno sprejemajo ukrepe, da bi zaščitili svoje poljedelstvo in hrano. Edini način za povrnitev zaupanja v sistem EU-ja zdaj je, da komisija ustavi potrditve gensko spremenjenih pridelkov in nemudoma reformira varnostne teste in sistem potrjevanja."

V sredo je Nemčija postala največja država EU-ja, ki je rekla "ne" GSO-ju, ko je minister za kmetijstvo Christian Schmidt Bruslju sporočil, da njegova država nima nobenega apetita po gensko spremenjenih izdelkih. Košarico GSO-ju so poleg Škotske, Severne Irske in Valonije od držav dale Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Danska, Francija, Italija, Madžarska, Grčija, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, v torek pa tudi Slovenija.

DZ je namreč sredi septembra sprejel zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki omogoča dve vrsti zaščite, tako geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki jih odobrijo na evropski ravni, kot prepoved njihove pridelave.

Končni rok za umik držav iz GSO-načrta je 3. oktober, tako da se pričakuje, da bo končno število višje še za najmanj dve državi.

Industrija potezo obžaluje
Velike družbe, ki se ukvarjajo z agrikulturnim poslom, bodo najverjetneje nasprotovale umiku velikih držav, kot je Nemčija, a bi se te države potem lahko odločile za državno prepoved na podlagi javnega interesa, nepovezano z okoljskimi ocenami Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), piše Guardian.

Biotehnološka industrija je novico sprejela resignirano, a z nejevoljo, saj se pritožujejo, da je že zdaj z GSO-jem obdelanih le 140.000 hektarjev Evrope, medtem ko jih je drugod po svetu 181 milijonov.

"Globoko obžalujemo, da so se nekatere države EU-ja odločile, da izkoristijo nov ukrep za prepoved pridelovanja varnih in odobrenih GSO-pridelkov na svojih ozemljih," je dejal Beat Spath, direktor Europabia. "Nova evropska zakonodaja, ki dovoljuje te prepovedi, je znak stop za agrikulturo in pošilja negativen znak vsem inovativnim industrijam, ki razmišljajo o vlaganju v Evropo. Predlogi komisije, da razširijo pravila na uvožena Bt-semena, bi postavila nelagoden precedens, ki bi najverjetneje še poglobil grob za to tehnologijo."
Razprava o GSO-ju je sicer v javnosti izjemno pereča in zagrizenim nasprotnikom nasproti stoji tudi vrsta strokovnjakov, ki GSO podpirajo.