Za obiranje nato sledijo sorte aurora, styrian gold, bobek in celeia. Hmeljarji se o začetku obiranja odločajo tudi na podlagi napovedi Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki redno pobira vzorce na različnih lokacijah in spremlja parametre dozorevanja ter tako določi, kdaj posamezna sorta nastopi tehnološko zrelost. Inštitut ugotovitve objavlja tudi na svoji spletni strani.

Poleg tega morajo hmeljarji tudi sami spremljati svoje nasade, jih pregledovati, včasih tudi s pomočjo strokovnjakov, in se potem odločiti, kdaj bodo na svojih kmetijah začeli z obiranjem.

Letos posajenih več površin
Letos je v Sloveniji s hmeljem posajenih 1.667 hektarjev površin, kar je okoli 80 hektarjev več kot lani. "Ocenjujemo, da bi lahko letos v Sloveniji pridelali okoli 2.800 ton hmelja, kar pomeni, da je letina normalna," je ocenila Friškovčeva, a opozorila, da bodo vremenske razmere v prihodnjih tednih še krojile količino in kakovost pozneje dozorelih sort.

Predvsem letos spomladi vreme ni bilo naklonjeno sorti savinjski golding. Škodile so mu visoke temperature konec aprila in maja, tako da je sorta na posameznih hmeljiščih zacvetela že sredi maja, kar pomeni, da so rastline savinjskega goldinga prenehale z vegetativno rastjo in ponekod niso prišle niti do vrha opore ter so ostale slabo razraščene.

"Tako ocenjujemo, da bo pridelek savinjskega goldinga podpovprečen. Le okoli 1.000 kilogramov na hektar," je ocenila strokovnjakinja. Povprečen pridelek pri tej sorti je okoli 1300 kilogramov na hektar.

Je bil pa, nasprotno, letošnji julij zelo ugoden za rast hmelja, saj najvišje dnevne temperature niso presegale 30 stopinj Celzija, tudi padavin je bilo dovolj. Ker temperature niso bile visoke, hmeljarji letos tudi niso imeli težav s hmeljevo pršico, tudi pojav drugih bolezni ni bistveno odstopal. Bo pa letos slab pridelek hmelja na območju Ptuja in Ormoža, kjer je hmeljišča dvakrat prizadela toča, je spomnila Friškovčeva.

Večina prodana vnaprej
Glede na lansko letino v Sloveniji, ki je dosegla 2.700 ton, bo letošnja po ocenah strokovnjakov v skupni količini večja, a tudi na račun dodatnih 80 hektarjev zasajenih površin. Povprečno pa bo pridelek na hektar na ravni lanskega leta.

"Za zdaj tudi kaže, da bi ta pridelek lahko prodali, kajti hmeljarji imajo za večino tega pridelka že vnaprej sklenjene pogodbe z različnimi trgovci po Sloveniji, ki pridelek prodajo naprej po svetu, nekateri hmeljarji pa imajo tudi pogodbe neposredno s končnimi kupci," je povedala strokovnjakinja.

Obiranje hmelja bo po Sloveniji potekalo dolgo v september, na Koroškem se obiranje končuje proti koncu septembra. Ko je obiranje končano, hmeljarji opravijo še jesenska opravila v hmeljiščih, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi.

Površine, posajene s hmeljem, so se v zadnjih letih po vsej Sloveniji povečale, ob tem pa je po državi še vedno v premeni skoraj 200 hektarjev površin. To so trenutno s hmeljem neposejane površine, kjer pa so pripravljene žičnice, tako da lahko pridelovalci na večini teh površin v letu ali dveh ponovno zasadijo hmelj.

Večina slovenskih hmeljišč, okoli 80 odstotkov, je v Savinjski dolini. Slovenija pridela tri odstotke svetovne proizvodnje hmelja. Za ZDA, Nemčijo in Češko je četrti največji ponudnik hmelja.