Komunalno podjetje Vrhnika si je edino izmed tistih, ki jih je preverjalo Računsko sodišče, zaslužilo pozitivno oceno. Direktor podjetja Stojan Jakin je za MMC razložil, da so se te problematike lotili že leta 1994 in postopno uvedli ustrezen, tudi evropsko primerljiv sistem ravnanja z odpadki. Pomemben vidik tega je bilo tudi ozaveščanje prebivalcev vseh starosti, pravi Jakin in dodaja, da veliko dajo tudi na informiranje uporabnikov o delovanju sistema - ljudje imajo tako občutek, da z ločenim zbiranjem res nekaj dosežejo.

Sicer pa Jakin kritično gleda predvsem na trenutni sistem financiranja odlaganja odpadkov (ki je zmotil tudi predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa): "Način, kakršen je zdaj, ko sredstva prejemajo tisti, ki odpadke odlagajo, ne deluje stimulativno. Interes je, da se čim več odpadkov odloži, saj se na ta način pridobi več sredstev. Ko zmanjšujemo količino odloženih odpadkov, pa se tudi sredstva taks znižujejo."

Kako to, da ste se vi tako intenzivno lotili projekta ločevanja odpadkov?
Občina Vrhnika je imela skupno deponijo z Industrijo usnja Vrhnika, Likom in drugimi gospodarskimi družbami na Vrhniki. Industrijski odpadki so predstavljali dve tretjini vseh odloženih odpadkov, zato so se proste površine izredno hitro zapolnjevale. V začetku 90. let se je zato v okviru Komunalnega podjetja Vrhnika izdelal Program ravnanja z odpadki, ki ga je tudi sprejel tedanji izvršni svet in po katerem smo začeli delati leta 1994. Tako smo želeli upočasniti polnjenje deponije in tako tudi podaljšati njeno življenjsko dobo. Koncept je bil zelo preprost, saj je predvideval ločeno zbiranje bioloških odpadkov na izvoru, ločenih frakcij na ekoloških otokih in ostanke odpadkov ravno tako na izvoru.

Zato smo brezplačno razdelili zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov vsem gospodinjstvom, po želji pa smo tistim uporabnikom, ki so želeli samo kompostirati odpadke doma, namesto zabojnika izročili kompostnik. Vzporedno z navedenim so vodili intenzivno osveščanje in ozaveščanje prebivalstva na vseh starostnih ravneh, od otrok v vrtcih do najstarejših občanov.

Na voljo so bile tudi naše strokovne službe, da so v vsakem trenutku glede na telefonske klice občanov pojasnjevale nov način zbiranja in njegov namen. Uspehi niso izostali, tako da smo že konec prejšnjega tisočletja dosegli skoraj 50-odstotno izločanje koristnih odpadkov. Kljub temu pa so količine tako naraščale, da smo morali konec leta 2001 odlagališče zapreti in poiskati nove možnosti odlaganja na drugih odlagališčih (Logatec, Ljubljana).

Kako vi gledate to, da ministrstvo za okolje in prostor v zadnjih dveh letih ni spremenilo operativnega programa odstranjevanja odpadkov?
Operativni program odstranjevanja odpadkov je le eden izmed dokumentov s področja varstva okolja, ki obravnava ravnanje z odpadki. To, da smo že pred sprejetjem kakršnega koli operativnega program na Vrhniki dosegali rezultate podobne v razvitem delu Evrope kaže na to, da je mogoče tudi brez takšnega dokumenta zmanjšati količine odpadkov.

V letu 2007 je ministrstvo za okolje pripravilo Operativni program odstranjevanja odpadkov, ki ga je pozneje sprejela tudi vlada, vendar le ta ni bil usklajen z dogajanji na terenu, zato je tudi predvidel kar nekaj rešitev, ki ne morejo zaživeti. Trenutno je v pripravi novelacija Operativnega programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, katerega bi morala sprejeti vlada v začetku letošnjega leta. Mnenja smo, da mora biti kakršen koli operativni program predhodno usklajen tudi s predstavniki gospodarskih javnih služb varstva okolja, kajti le v tem primeru je pričakovati njegovo korektno izvajanje.

Kateri sistemski ukrepi bi bili potrebni za zagotovitev boljšega stanja?
Po našem mnenju je osnovni in najpomembnejši ukrep prenos deponiranja odpadkov z ravni obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na državno raven. Tako bi ločili izvajalca zbiranja odpadkov od izvajalca deponiranja le-teh. Ravno tako bi na ta način poenostavili pridobivanje lokacij za odlagališče oz. gradnjo centrov za ravnanje z odpadki. Dosedanja praksa, ko je zbiralec ista oseba kot upravljavec deponije, lastnik pa ista občina, ni izkazal poseben interes ločenega zbiranja. Na lastnih deponijah pod pogoji, kakršni so veljali do julija 2009, je bila cena odlaganja prenizka oz. bistveno nižja od stroškov ločevanja odpadkov.

V praksi se je to izkazalo tako, da so občine, ki niso imele lastne deponije in so z odpadki gostovale na tujih deponijah, plačevale bistveno višje stroške deponiranja kot občine, ki so bile lastnice deponij. Praktični primer se kaže pri Občini Vrhnika v tem, da smo po zaprtju lastne deponije začeli odvažati odpadke v Logatec, kjer je bila cena odlaganja odpadkov 25.000 SIT/t, ker je bilo približno 5x več, kot so znašali naši dotedanji stroški. V letu 2003, smo začeli odvažati na deponijo Barje, po 20.000 SIT /t, in odpadke odvažali v Ljubljano do leta 2007, ko smo ponovno sklenili pogodbo z Občino Logatec, kamor še danes vozimo odpadke po ceni 85 €/t pripeljanega odpadka. Preprost izračun nam pove, da se vse dejavnosti, pri katerih je strošek odstranjevanja odpadkov nižji kot 85 €/t izplačajo. Ločeno zbiranje je po naših izračunih bistveno cenejše, zato ga tudi stalno razvijamo in izboljšujemo.

Ali so po vašem mnenju razmerja med pristojnostmi države in lokalnih oblasti urejena oz. kako bi morala biti?
Kot je že v predhodnem odstavku povedano, zagovarjamo prenos dejavnosti odlaganja odpadkov iz občinskega na državno raven. Ravno tako so potrebne korenite spremembe pri uporabi sredstev taks zaradi obremenjevanja okolja, kjer bi morali izvajalcem, ki so uspešnejši pri ločevanju in pa zmanjševanju količin odloženih odpadkov zagotavljati več to namenskih sredstev. Način, kakršen je zdaj, ko sredstva prejemajo tisti, ki odpadke odlagajo, ne deluje spodbudno. Interes je, da se čim več odpadkov odloži, saj se tako pridobi več sredstev. Ko zmanjšujemo količino odloženih odpadkov, pa se tudi sredstva taks znižujejo.

Kako ste vi svoje uporabnike spodbudili k ločevanju odpadkov. Katere ukrepe ste uporabili?
Dobršen del je naveden že v prejšnjih točkah. Na tem mestu pa bi poudarili še to, da je osnovno stalno in popolno informiranje uporabnikov. To smo pri nas izvajali tako, da smo po ureditvi prvega centra za ravnanje z odpadki v Sloveniji, ki je začel delovati že takoj v začetku, to je leta 1994, organizirali vsakoletni dan odprtih vrat. Pri tem smo občanom razkazali način delovanja kompostarne, prve slovenske sortirnice embalaže, obdelave kosovnih odpadkov in drugo. Od leta 1994 dalje izdajamo občasno časopis Ogrizek, ki je namenjen ozaveščanju in v katerem so navedeni vsi ključni rezultati s področja ravnanja z odpadki. Pomembno je tudi sodelovanje s šolami in vrtci, tako da se otroci že od malega seznanijo s pravilnim ravnanjem z odpadki. Na našem centru za ravnanje z odpadki se na leto zvrsti do 2.000 otrok iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter študentov.

Kdo izvaja nadzor nad ločevanjem odpadkov pri samih uporabnikih?
Na podlagi odloka Občin Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica, v katerih izvajamo zbiranje in odvoz odpadkov, je za nadzor zadolžen medobčinski inšpektorat, v letu 2009, pa smo uvedli tudi notranji nadzor v okviru KPV-ja. Usposobili smo nadzornika, ki posode za odpadke pregleduje, in če odpadki niso pravilno ločeni, pisno opozori lastnika posode. Ukrep ni kaznovalen, razen če ugotovimo pri posameznem uporabniku večkratno kršitev. Takrat primer predamo medobčinski inšpekciji, ki ukrepa v skladu z odlokom.

Koliko na uspešno ločevanje odpadkov vpliva miselnost prebivalcev in kakšen je vaš nasvet, kako jo izboljšati?
Glede na bistveno večjo medijsko pozornost do ravnanja z okoljem, se je tudi miselnost prebivalstva nekoliko spremenila oz. izboljšala. Naša izkušnja kaže, da so občani pripravljeni sodelovati tako pri ločevanju odpadkov kot pri zmanjševanju njihovih količin, če sta jim jasno predstavljena strategija in namen. Nedopustno je, da pri ločevanju odpadkov te ločeno zbiramo in pozneje zopet mešamo in odlagamo, kar se je že dogajalo v posameznih občinah v preteklosti.

Občanom je treba jasno prikazati rezultate, ki so pri aktivnostih doseženi. KPV zato že nekaj let v vsaki številki občinskega glasila objavlja članke s področja odpadkov, v katerih občane podučujemo glede ravnanja z odpadki, ravno tako pa jih seznanjamo s rezultati ločenega zbiranja. Mesečno ob izdaji položnic za plačilo stroškov komunalnih storitev, v obliki insertov seznanjamo občane o vseh dogodkih in dejavnosti, povezanih z odpadki. Bistvena je povezanost z otroškimi vrtci in šolami, kjer se otoke že od malega vzgaja.

Poleg navedenega pri nas uporabljamo še vrsto drugih dejavnosti. Kot so sponzoriranje prireditev, ko prireditelji striktno ločujejo odpadke tako, da jih je mogoče koristno uporabiti, in ne le odložiti. Zbiranje ločenih frakcij in njihov dovoz na center za ravnanje z odpadki neposredno od občanov in s tem omogočanje zniževanja višine položnic za tovrstne komunalne storitve itd.