Škoda v pragozdu, ki sega na ozemlje devetih držav, je tako še večja od prejšnjih ocen.

V danes objavljenem članku v ugledni reviji Science so znanstveniki preučevali vplive požarov, suš, izsekavanja in sprememb na gozdnih robovih.

Pri tem so ugotovili, da so požari, izsekavanje in spremembe na gozdnih robovih degradirali približno pet odstotkov pragozda. Ko pa so znanstveniki preučili še vpliv suše, so ugotovili, da je kar 38 odstotkov amazonskega pragozda že degradiranega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Znanstveniki so ocenili, da suše postajajo vedno pogostejše zaradi sprememb v gozdnem ekosistemu in mikroklimi zaradi množičnega izsekavanja. Pogostost in intenzivnost suš še povečuje vedno višja povprečna temperatura na našem planetu. Pri tem predvsem v bolj sušnih letih ne izključujejo možnosti "megapožarov".

Analize sprememb v pragozdu so znanstveniki brazilske univerze Estadual de Campinas opravili na podlagi satelitskih posnetkov, objavljenih v letih 2010–2018, do podobnih ugotovitev pa so se dokopali raziskovalci ameriške univerze Laffayete v Lousiani.

V članku v reviji Science so ameriški znanstveniki opozorili, da se amazonski pragozd pod pritiskom "regionalne sečnje ter svetovnih podnebnih sprememb" spreminja iz večinoma nedotaknjenega gozda v degradirano okolje.

Zaradi grozečega kolapsa pragozda so pozvali k takojšnim ukrepom za zajezitev sprememb v njem. "Ukrepi za preprečevanje najhujših sprememb so znani, uvesti pa jih moramo takoj," so zapisali in opozorili, da bi uničenje amazonskega pragozda imelo usodne posledice za svetovno biosfero in celotno človeštvo, še navaja AFP.

Novoizvoljeni brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je obljubil, da bodo do leta 2030 ustavili izsekavanje amazonskega pragozda.