Staroselci so svojo kampanjo sprožili v nedeljo na devetdnevni konferenci v Marseillu, kjer se je več tisoč uslužbencev, znanstvenikov in aktivistov zbralo, da postavijo temelje za pogovor o bioraznolikosti v organizaciji ZN-a v kitajskem mestu Kunminjg naslednje leto.

"Svetovno skupnost pozivamo, naj se nam pridružijo, da ustavimo uničenje našega doma in da s tem zavarujemo prihodnost planeta," je po poročanju Al Džazire dejal José Gregorio Díaz Mirabal, glavni koordinator za organizacijo COICA, ki predstavlja staroselske skupine v devetih državah, ki ležijo na amazonskem porečju.

Trenutno je pod obliko uradne zaščite ali skrbništvom staroselcev malo manj kot 50 odstotkov amazonskega porečja, a pritisk zaradi rudarjenja, iskanja nafte in živinoreje narašča.

V Braziliji se je krčenje gozdov pod skrajno desnim predsednikom Jairom Bolsonarom močno povečalo in lani doseglo največji obseg v 12 letih, kar je povzročilo svetovno ogorčenje.

Amazonsko porečje je že izgubilo 18 odstotkov svojih prvotnih gozdov, dodatnih 17 pa je okrnjenih, kaže raziskava, ki jo je julija objavil Znanstveni panel o Amazoniji. V raziskavi je sodelovalo 200 znanstvenikov.

Če bo krčenje gozdov doseglo 20 ali 25 odstotkov, bi lahko to Amazonijo porinilo v spiralo, v kateri bi se izsušila in se spremenila v savano, opozarja brazilski okoljski znanstvenik Carlos Nobre.