Tanja Bolte z ministrstva za kmetijstvo in okolje je povedala, da prihaja do preseganj dnevne mejne koncentracije PM10 izključno v zimskem času, zato so tudi vsi ukrepi ministrstva prioritetno vezani na zimo.

Analize Agencije RS za okolje tako kažejo, da individualna kurišča k emisijam prašnih delcev prispevajo kar okrog 30 odstotkov. Ministrstvo se bo zato pri pripravi ukrepov prioritetno posvetilo toplotni izolaciji stavb, širitvam daljinskega ogrevanja, kjer ni te možnosti pa zamenjavo starih z novimi kurilnimi napravami.

"Gre tudi za izboljšanje mestnega potniškega prometa, torej razpise za nove avtobuse in za novejše tovornjake z manjšimi emisijami," je pojasnila Boltejeva. Sredstva za te ukrepe pa nameravajo črpati predvsem iz naslednje kohezijske politike 2014-2020 kot tudi iz podnebnega sklada.

Vedno več kurjenja na lesna goriva
Zaradi cenovne ugodnosti vedno več gospodinjstev prehaja na lesna goriva, torej na drva, sekance in pelete. Nike Kranjc z Gozdarskega inštituta Slovenije je poudarila, da kakovost lesnih goriv bistveno vpliva na delovanje kotla in na emisije prašnih delcev.

Kar okoli 30 odstotkov slovenskih gospodinjstev uporablja drva, sekanci se uporabljajo predvsem v večjih sistemih, lesni peleti pa so v zadnjih letih vse aktualnejši. Večina peletov pa izvira iz sosednjih držav.

"V prejšnji kurilni sezoni smo naredili analizo kakovosti peletov. Velik delež peletov ne ustreza standardom kakovosti. Standardi na ravni EU-ja so, niso pa zavezujoči in so stvar odnosa med kupcem in ponudnikom," je poudarila Kranjčeva in opozorila, da se ljudje premalo zavedajo, kaj pomeni uporaba vlažnih drv, mokrih sekancev. "To pomeni le, da imajo večje emisije, tudi učinkovitost kotla je manjša," je še dodala.

Gospodinjstvom pa je priporočila, naj lesna goriva ne kupujejo tik pred začetkom sezone ali med kurilno sezono, pač pa v spomladanskem času. Na začetku in med sezono so cene kuriv dražje, vprašljiva je tudi njihova kakovost.