V predvolilno tekmo s predstavitvijo programov vstopa tudi stranka LDS. Medtem ko bo v sredo predstavila celoten program, so tokrat razkrili okoljsko-gospodarski del, ki se osredotoča na les. "S tem ubijemo dve muhi na en mah - poskrbimo za delovna mesta, hkrati pa ima od tega koristi tudi okolje," je na tiskovni konferenci dejal Božidar Flajšman, predsednika LDS-ovega ekološkega foruma.
"Glede lesa smo malo čez les"
Kar 60 odstotkov Slovenije prekrivajo gozdovi, naša domovina je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, ob tem pa ima najvišji letni prirastek. "Nimamo zlata, diamantov, nafte, imamo pa velik zaklad. To so naši gozdovi," je dejal Flajšman. V svetovni ureditvi, ki vključuje trgovanje z izpusti ogljikovega dioksida, je zmožnost lesa, da v kubični meter absorbira tono ogljikovega dioksida, izjemno pomembna. Kljub velikemu potencialu je v zadnjih dvajsetih letih lesno-predelovalna industrija s 43.000 zaposlenih padla na pod 10.000. Še več, slovenski les je na domačem tržišču težko dobiti ali pa se izrablja za izdelke z nizko dodano vrednostjo, medtem ko ga na veliko izvažamo, predelujejo ga in na njem kujejo dobičke tujci, je opozoril Flajšman.
Obvezna 30-odstotna uporaba lesa v gradbeništvu
Ker v LDS-u želijo obrniti ta trend, velik del okoljsko-gospodarskega programa posvečajo gozdarstvu. Zgled jim je večinoma sosednja Avstrija, saj je tam zakonsko določena 25-odstotna uporaba lesa v gradbeništvu, LDS pa bi ta delež še povišal, na 30 odstotkov. Uvedli bi ekološke takse, ki bi bile manjše pri uporabi naravnih materialov, višje pa pri uporabi betona, plastike itd. Pri gradnji cestne in železniške infrastrukture bi uvedli obvezno uporabo lesenih protihrupnih ograd.

"Zasebni gozdovi ne držijo tempa"
Po besedah Nika Rainerja, predsednika LDS-ovega odbora za gozdarstvo, za pravi razvoj - tako z ekološkega kot gospodarskega vidika - gozd potrebuje strokovno roko gozdarja. V zadnjih 20 letih so zato po njegovem mnenju javni gozdovi "držali tempo", v zasebnih pa se je ta ustavil. V LDS-u se bodo zavzemali za takšno davčno politiko, ki bi spodbujala zasebne lastnike, da iz lastnikov postanejo gospodarji in "nekaj prinesejo na trg". Predlagajo pospešitev povezovanja lastnikov v sicer zelo razdrobljenih slovenskih gozdovih, ki bi potem vstopali na novoustanovljeno borzo lesa.

Kaj bo s koncesijami za gozdove?
Večja prelomnica bo leto 2016, ko se bo zdajšnji sistem koncesij za izkoriščanje državnih gozdov iztekel, je opozoril Rainer in dodal, da to področje potrebuje celovito prenovo. Konkretnejših sprememb Rainer ni predstavil, dejal je le, da je zdajšnji sistem pretog, podeljene koncesije pa se morajo pogosteje preverjati - tudi med samim izvajanjem.
"Les naj bo nacionalna strateška surovina"
Lahko bi posekali še vsaj dvakrat toliko lesa, kot ga trenutno, je zatrdil profesor oddelka za lesarstvo na ljubljanski Biotehniški fakulteti Franc Pohleven. Ogromnega potenciala naših gozdov pa nam ne uspe izkoristiti, še tisto, kar posekamo, zares dobro izkoristijo sosednje države, je dejal. Kaj torej storiti? Pohleven predlaga nič manj kot temeljito prestrukturiranje celotnega gospodarstva. Nekaj je narobe, če imamo industrijo, ki surovine uvaža in jih predeluje z uvoženo energijo, in tu so nujne ključne spremembe, je pojasnil. Predlaga, da država les opredeli kot nacionalno strateško surovino, hkrati pa spodbuja lokalno povezovanje med gozdarstvom na eni in lesnopredelovalno industrijo na drugi strani.

"Enostranska podpora samo gozdarstvu brez povezave z lokalnim lesarstvom je samo pomoč sosednjim državam," je pojasnil. Treba je torej pospešiti lokalno predelavo lesa v izdelke z dodano vrednostjo, biomasa pa je tako ali tako stranski produkt predelave, je dodal.

Ustanovitev lesnopredelovalnih središč
To bi lahko po Pohlevnovih besedah storili tudi z ustanovitvijo centrov za predelavo lesa na gozdnatih področjih. Ti bi po njegovem vključevali tako dejavnosti gozdarstva, pridelave, predelave in energetske izrabe lesa. S tem bi ubili še več muh na en mah, dobili bi dodano vrednost, odprli nova delovna mesta, ki so še posebej pomembna na podeželju, zmanjšali stroške transporta ...

Opozoril je, da smo v Sloveniji prvi začeli označevati lesne izdelke po tem, koliko ogljikovega dioksida so sposobni absorbirati v svoji življenjski dobi. Les ima namreč dvojno sposobnost - najprej drevo s fotosintezo v življenjskem ciklu predeluje ogljikov dioksid v kisik, potem pa kot sam les v lesnem izdelku spet absorbira toplogredni plin. "Kubični meter lesa lahko teoretično poskrbi za dve toni CO2-ja," je dejal.

Brez potrošnikov bo vse zaman
Pohleven je opozoril, da v tujini uporabijo precej več lesnih izdelkov na prebivalca, načrtujejo rast na tem področju, kot primer pa je spet izpostavil Avstrijo. Ravno dejanska poraba pri potrošnikih ostaja ključna zadeva, saj bodo brez kupcev in uporabnikov vsi prej omenjeni načrti zaman. Pozval je k nacionalni akciji ozaveščanja. Kanada in skandinavske države imajo do 75 odstotkov hiš lesenih, zakaj ne bi bilo podobno tudi pri nas, se je vprašal in sklenil: "Nazadnje je to naša surovina. Ni nam je treba kupiti."