Krajinski arhitekti in okoljevarstveniki iščejo načine, kako tudi zdaj, ko mesta sproščajo omejevalne ukrepe, obdržati tako stopnjo kakovosti zraka, kot je bila v dneh, ko je vse javno življenje zastalo. Po poročanju Guardiana so med najbolj ambicioznimi oblasti v teh mestih – Københavnu, Oaklandu in Los Angelesu ter Ciudadu de Mexicu.

Prav danska prestolnica je tista, ki ima najbolj ambiciozen načrt za zmanjšanje emisij, saj želi do leta 2025 postati ogljično nevtralno mesto, čeprav že zdaj velja za eno najčistejših prestolnic na svetu. V ospredje postavljajo ljudski aktivizem, pragmatično vlado in visoke davke. Mestni načrtovalci že od 80. let postopno zmanjšujejo površine, namenjene parkiriščem, in širijo prostor, namenjen peščem in kolesarjem.

Sorodna novica Kolo postranski zmagovalec pandemije, kar spreminja velemesta

"Prijetno se je sprehajati pri nas. Pešci imajo več prostora kot kolesa, kolesa pa več kot avtomobili," je dejal predstavnik mestnih oblasti Jeppe Juul, ki je dodal, da je København ob Amsterdamu postal do kolesarjev najprijaznejše mesto na svetu.

Avtobusi na elektriko, čolni brez emisij

Poleg tega želijo do leta 2025 vse ogrevanje na premog zamenjati z biomaso, vetrno in geotermalno energijo, zaradi skupnega ogrevanja za posamezne soseske pa bojlerji ne bodo več potrebni. Kmalu se bodo vsi avtobusi premikali na elektriko, bencinskim in dizelskim avtomobilom pa bo prepovedan vstop v središče mesta. Še več, mesto bodo razdelili na posamezna območja, v katera bo mogoče priti le iz predmestij. "Kratka vožnja z avtomobilom do pekarne ali česar koli bo postala nemogoča. Treba bo iti peš ali s kolesom," pravijo.

Vse te spremembe bodo ustvarile do 35.000 novih delovnih mest, večino iz javnih sredstev in prek plačila davkov.

Pri varovanju okolja so med bolj naprednimi evropskimi prestolnicami še London, ki je oblikoval t. i. območja z zelo nizkimi stopnjami emisij, Oslo, ki uspešno spodbuja uporabo električnih vozil, Amsterdam, ki želi ves vodni promet brez emisij, ter Pariz, ki uveljavlja shemo "mesto 15 minut", s katero želi zagotoviti, da bo vsak prebivalec v 15 minutah peš ali s kolesom lahko prišel do trgovine in vseh nujnih storitev. V Bruslju pa lahko na primer domačini sami odločijo, ali bodo zaradi piknika ali otroške zabave začasno zaprli kakšno cesto.

Zanimivo, v nekaterih mestih se zrak v zadnjih mesecih ni izboljšal. Guardian kot primer navaja azijski mesti Hanoj in Džakarto.

Dim in smog sta po ocenah strokovnjakov vsako leto vzrok smrti treh milijonov ljudi.