Največ snega je zapadlo na Vršiču, po podatkih Arsa je snežna odeja tam debela 32 centimetrov. Foto: Arso
Največ snega je zapadlo na Vršiču, po podatkih Arsa je snežna odeja tam debela 32 centimetrov. Foto: Arso

Vodnatost rek po državi je velika in še narašča v večini države, posamezni vodotoki lahko tudi poplavijo. Padavine so čez dan oslabele in ponehale.

Nalivi povzročali nevšečnosti

Z ohladitvijo nekatera območja v višjih legah pobelil prvi sneg

Temperature po Sloveniji so po deževnem četrtku prvič po letošnjem vročem poletju spustile pod deset stopinj Celzija. V Ljubljani so zjutraj namerili osem stopinj, najhladneje pa je bilo na območju Rateč, le dve stopinji nad ničlo.

Veliko snega je zapadlo tudi na Pavličevem vrhu, alpskem prelazu med Slovenijo in Avstrijo. Foto: Arso
Veliko snega je zapadlo tudi na Pavličevem vrhu, alpskem prelazu med Slovenijo in Avstrijo. Foto: Arso

Ponekod v višjih legah je zapadel tudi prvi sneg. Na Vršiču je po podatkih Arsa zapadlo 32 centimetrov snega, na Zelenici 23, na Pavličevem sedlu pa 19 centimetrov. Okoli deset centimetrov so ga namerili še na Uršlji gori, Kredarici in Rogli, nekaj malega pa tudi na Voglu in pri Treh kraljih na Pohorju. V gorah piha tudi močan severnik, ki se bo po napovedih še krepil.

Kot je povedal dežurni vremenoslovec na Arsu Andrej Velkavrh, sicer sneženje v visokogorju v tem obdobju ni nič posebnega, saj do tega včasih pride tudi že avgusta. Je pa res, da so tokratne snežinke v nekoliko nižjih legah vseeno neobičajne.

Temperature so po njegovih besedah na kratek rok morda res podpovprečne, a do odklonov v eno ali drugo smer vselej prihaja. Vse to po njegovem še ne pomeni, da letos ne bi mogli več dočakati toplega obdobja s temperaturami tudi do 25 stopinj, saj se to po izkušnjah zadnjih nekaj let lahko zgodi tudi še oktobra.

Zaradi velike razlike v zračnem tlaku bo konec tedna v znamenju okrepljenega severnega vetra, napovedujejo na Arsu, zaradi česar so za območje pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami izdali oranžno opozorilo, ki velja do nedelje. "Hitrost vetra se bo spreminjala. Najmočnejši veter pričakujemo v soboto čez dan in v noči na nedeljo," so sporočili in oddali, da bodo sunki občasno presegali hitrost 70 km/h.

Od sobote popoldne do nedelje popoldne opozorilo velja tudi za območje severovzhodne Slovenije, kjer lahko sunki vetra na izpostavljenih območjih dosegajo hitrosti od 70 do 85 km/h. "Ker so drevesa še vedno olistana, lahko pride do vetrolomov. Večja nevarnost bo zlasti v nekoliko višjih legah. V gorah bodo najmočnejši sunki lahko krepko presegli 100 km/h, zato obisk gora ali spravilo lesa ob koncu tedna odsvetujemo," so še sporočili z Arsa.

Ob dežju največ težav na Obali, v višjih legah prvi sneg
Zimska idila na Mariborskem Pohorju

Občasen dež tudi v naslednjih dneh

Ciklon, ki je prinesel četrtkove padavine, se zdaj počasi pomika nad Balkan, a bo ostal v naši bližini in bo vplival na vreme pri nas, je za Val 202 povedal Velkavrh. V naslednjih dneh bo vztrajalo oblačno vreme, občasno tudi rahel dež. Današnja prekinitev padavin bo po njegovih besedah prehodna, že ponoči bo lahko znova deževalo. Dež se bo nato pojavljal po vsej državi.

"Krajevna in časovna napoved bo zelo nehvaležna, saj se ciklon giblje kot kakšna vrtavka in se ne da napovedati točne lege, zato tudi napovedi dežja ne bodo točne. Vemo le, da to ne bo dolgotrajno deževje," je še pojasnil Velkavrh.

Četrtek je bil v Kopru precej kaotičen, poplavljene so bile številne ceste, voda je vdrla tudi v nekaj domov. Foto: Tomaž Primožič FPA/BOBO
Četrtek je bil v Kopru precej kaotičen, poplavljene so bile številne ceste, voda je vdrla tudi v nekaj domov. Foto: Tomaž Primožič FPA/BOBO

Največ dela z odpravljanjem posledic nalivov so imeli gasilci v Kopru

V četrtek so obilne padavine največ težav povzročile v slovenski Istri, kjer je v samo nekaj urah padlo toliko dežja kot vse poletje – padlo ga je tudi več kot 50 litrov na kvadratni meter, krajevno pa tudi 100. Nastajale so močne nevihte, zaradi katerih so hitro naraščali vodotoki in hudourniki, najbolj črnoglede napovedi pa se po besedah vremenoslovcev k sreči niso uresničile.

V slovenski Istri so gasilci v četrtek že do sredine dneva posredovali več kot 100-krat, do večera pa je bilo intervencij že 240, od tega velika večina, več kot 200, v mestni občini Koper. Kot je za Televizijo Slovenija pojasnil Jan Brodar iz Gasilske brigade Koper, je bilo najhuje v Šalari, kjer je voda zalila večje območje stanovanjskih hiš. Na terenu je bilo 130 gasilcev Gasilske brigade Koper in prostovoljnih društev, ki so delo na večini lokacij končali do 23. ure, noč pa je nato minila mirno.

Danes si bodo po besedah Brodarja gasilci ogledali včeraj najbolj prizadete kraje, in tam, kjer je to potrebno, končali odpravljati posledice obilnih četrtkovih padavin.

Na eni od cestnih zapor voznik trčil v gasilca in pobegnil

Na eni od cestnih zapor je v četrtek v gasilca trčil 49-letnik iz Pirana, ki je nato s kraja nesreče pobegnil. Gasilec je bil pri tem lažje poškodovan.

Policisti bodo zoper voznika, ki so ga kmalu izsledili, vložili kazensko ovadbo zaradi zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, so sporočili s Policijske uprave Koper.

V Savinjski dolini je prišlo do zakalitve vodnih virov

Težišče padavin se je v četrtek popoldne pomaknilo proti vzhodu, tako da so imeli zvečer težave predvsem na Celjskem. V več občinah v Savinjski dolini je zaradi obilnega dežja prišlo do zakalitve vodnih virov. Iz žalskega komunalnega podjetja so zato uporabnike pitne vode v naseljih Tabor, Pondor, Kapla, Gomilsko, Poljče, Trnava, Šmatevž, Kaplja vas, Dolenja vas, Orla vas, Latkova vas, Prebold, Ojstriška vas, Grajska vas, Sv. Lovrenc, Tešova in Jeronim obvestili, da je vodo treba do preklica prekuhavati.

V občini Žalec so imeli sicer težave predvsem zato, ker je reka Ložnica prestopila bregove in poplavila ceste in zalila nekaj hiš. Najhuje je bilo v krajevni skupnosti Drešinja vas, kjer je zalilo osem hiš. Kot je dejal poveljnik PGD Drešinja vas Franc Zavašnik, se je potok razlil pri mostu v vasi, ker je bil protipoplavni nasip prenizek. Gasilci so sicer s protipoplavnimi vrečami preprečili nadaljnje razlitje narasle vode po vasi. Poleg tega so s folijo zavarovali vhode v ogrožene stanovanjske hiše in preprečili nadaljnji vdor vode.

Žalski župan Janko Kos je povedal, da sta narasla tudi manjša potoka Peklenščica in Trnava, ki pa sta medtem že začela upadati. "Ne vemo, kaj bo v naslednjem deževju, ker se protipoplavni ukrepi na območju Savinje in Ložnice po avgustovski ujmi še niso začeli izvajati," je opozoril.

Tudi občino Braslovče je v četrtek zvečer zajel močen dež. Gasilci so zaradi vdora meteornih voda tam posredovali na treh lokacijah. V občini Laško so medtem četrtkovo neurje prestali s 26 intervencijami. Člani prostovoljskega gasilskega društva (PGD) Gasilske zveze Laško in del štaba tamkajšnje civilne zaščite so odstranjevali podrta drevesa, čistili prepuste in črpali vodo iz kleti. Zaliti so bili trije podvozi, veter pa je razkril eno streho.

Iz Poklicne gasilske enote Celje so sporočili, da je v Celju zaprta cesta na sotočju Savinje in Voglajne na Skalni kleti, pa tudi podvoz Kersnikova in Zagrad, Tremerje, Otemna, Gorica pri Šmartnem, Slatina v Rožni dolini in Kočevarjeva.

Dež povzročil veliko škode v vinogradih

Iz romskega naselja evakuirali enajst ljudi

Nočni dež je povzročil več težav tudi na območju Ponove vasi v občini Grosuplje. Med drugim je narasli potok zalil romsko naselje, iz katerega so ponoči evakuirali 11 ljudi, med njimi so bili tudi otroci, ki se še vedno ne morejo vrniti v svoje domove. Prav tako je voda zalila proizvodne prostore podjetja Omaplast, so povedali gasilci.

Člani operativnih enot prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Grosuplje, Šmarje - Sap, Ponova vas in Spodnja Slivnica so imeli zlasti zgodaj zjutraj polne roke dela. Kot je za STA povedal Martin Jaklič iz PGD Grosuplje, ki je skupaj s poveljniki drugih društev vodil intervencijo, so okoli četrte ure evakuirali enajst ljudi iz romskega naselja ter nekaj njihovih živali. "Bližnji potok je zelo hitro narasel in se razlil po travnikih, pri tem pa dosegel tudi tamkajšnje romsko naselje," je pojasnil.

Na suho so jih spravili v približno eni uri, a se doslej še niso mogli vrniti, saj je voda še vedno visoka. Po njegovih podatkih naj bi jim pristojne službe uredile začasno bivališče.

To romsko naselje je sicer na poplavnem območju, je dejal Jaklič. Naselje prav tako nima ne elektrike ne tekoče vode. "Zdaj so ostali še brez strehe nad glavo. Še tisto, kar so imeli, so izgubili," je razmere opisala romska svetnica v občini Grosuplje Bojana Hudorovič.

Gasilci so morali z vrečami s peskom zasilno zajeziti tudi vodo pred dvema stanovanjskima hišama v okolici romskega naselja. Zgradili pa so tudi zasilni nasip ob bližnjem gospodarskem objektu. Zalilo je namreč prostore podjetja Omaplast, ki je moralo po besedah Martina Jakliča začasno ustaviti proizvodnjo. Vodo, ki se je ujela v objekte, bodo gasilci pomagali do konca izčrpati še v soboto.

Gladina vode je popoldne začela upadati.

Na območju mesta Grosuplje in v drugih delih občine tokrat težav ni bilo, saj sta dva zadrževalnika opravila svojo funkcijo. Zadrževalnike bodo ob koncu tedna, ko bo manj padavin, postopoma praznili, saj v ponedeljek znova pričakujejo dež, je še pojasnil Jaklič.