Znanstvenika Kevin Thiele in Tim Hammer sta v reviji Mednarodnega združenja za taksonomijo rastlin pozvala, da je čas za reformo mednarodno uveljavljenega sistema poimenovanja vrst, saj "trenutno ni določbe, ki bi dovoljevala zavrnitev imen, ki so žaljiva ali drugače globoko kulturno neprimerna", poroča Independent.
"V nekaterih primerih je preimenovanje vrst pravilna stvar," je za Yahoo News povedal Thiele in dodal, da bi to poslalo "močno sporočilo, da ne gre zgolj za vprašanja preteklosti".
Strokovnjak taksonomije, vede, ki se ukvarja s klasificiranjem organizmov, je pristojnemu organu tudi uradno predlagal spremembo kodeksa pri poimenovanju živalskih in rastlinskih vrst, poroča Independent.
Slovenskega hrošča poimenovali po Hitlerju
Eden izmed tipičnih primerov spornega poimenovanja živalske vrste je Hitlerjev brezokec. Tega endemitskega in zaščitenega slovenskega hrošča je v prvi polovici 20. stoletja prvi našel slovenski naravoslovec Vladimir Kodrič.
Kodrič je slepega hrošča leta 1933 prodal avstrijskemu zbiratelju Oskarju Scheiblu, ki ga je sprva po najditelju poimenoval kodrici, pozneje pa je v čast Adolfu Hitlerju, ki je tistega leta postal nemški kancler, spremenil ime žuželke v Anophthalmus hitleri – Hitlerjev brezokec. Hitler je Scheiblu celo poslal pismo, v katerem se mu je zahvalil za izbiro imena, piše inaturalist.org.
Hitler je kot voditelj nacistične Nemčije z napadom na Poljsko sprožil drugo svetovno vojno. Nacisti so pod Hitlerjevim vodstvom in njegovo rasno motivirano ideologijo pobili na milijone Judov in Slovanov ter na tisoče Romov, političnih nasprotnikov, invalidov, duševno bolnih, homoseksualcev in pripadnikov drugih manjšin. Britanski zgodovinar Ian Kershaw, strokovnjak za Nemčijo v 20. stoletju, je Hitlerja opisal kot "utelešenje sodobnega političnega zla".
Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo (ICZN) je po drugi svetovni vojni zavrnila preimenovanje hrošča, saj da je bilo njegovo ime izdano v skladu z vsemi pravili organizacije.
Hrošča ogroža lov neonacistov
Hitlerjev brezokec se je zaradi lova neonacistov, ki slepega hrošča častijo zaradi njegovega imena, znašel na robu izumrtja. Brezokec sicer v naravnem okolju biva samo še v petih slovenskih jamah, navaja inaturalist.org.
Avstralce razburja roža z imenom lastnika sužnjev
Avstralska znanstvenika kot sporen primer navajata tudi rumenocvetno rožo Hibbertia scandens oz. rožo Avstralske Gvineje. Rod rastline je namreč dobil ime po Georgeu Hibbertu, zavetniku botanike, ki pa je bil hkrati lastnik plantaž s številnimi sužnji na Jamajki in je nasprotoval odpravi sužnjelastništva.
Ker je po Hibbertu poimenovan celoten rod (prva beseda v dvobesednem poimenovanju), po njem še danes poimenujejo novoodkrite rastline iz tega rodu.
Če se lahko preimenujejo mesta, zakaj se ne smejo rastline?
Pri tem Thiele spomni tudi na preimenovanje številnih ulic in tudi mest, poimenovanih po spornih osebnostih. "Tako kot s kipi, zgradbami ter imeni ulic ali delov mesta menimo, da je treba obračunati tudi z imeni znanstvenih vrst, ki častijo ljudi, ki so imeli poglede ali ravnali na načine, ki so po sodobnih standardih zelo nečastni, zelo problematični ali resnično šokantni," je dejal za Independent.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje